Strah – grozeča prikazen, ki nam zateguje želodec in nam ne pusti spati.
Strah je strašljiv že sam po sebi, celo strahu nas je strah. Vse ljudi na Zemlji je strah. Nekateri strahovi so majhni, nekateri pa znajo biti prav gromozansko veliki. Ti nam jemljejo dih.
Težko se je upreti strahu, ko te je strah. A se strinjate?
In bolj, ko se mu upiraš in boriš proti njemu, bolj le-ta raste, in še bolj te je strah. Zdi se, da v tem boju vedno izgubiš.
Pravijo, da je strah odsotnost Ljubezni. S tem stavkom se strinjam. Če človek 100 % verjame v brezpogojno vseobsegajočo Ljubezen, katere del je, potem ni razloga za kakršen koli strah.
Kolikokrat se znajdeš v takem trenutku, ko zares popolnoma verjameš in popolnoma zaupaš?
Ko te napade strah, te zajame celega, zato v tistem trenutku krča in hlipanja za zrakom, bolj težko ozavestiš to odsotnost Ljubezni.
Še več, ne zdi se ti, da ne verjameš v Ljubezen, le na Zemlji se vedno pojavi pogojnost. Kar pomeni, da še kako želiš, da se tvoja zadeva, ki ti vzbuja strah, uredi, in v olajšanju boš spet lahko začutil Ljubezen.
A vam zveni znano?
Kaj je s tem strahom, in zakaj je vedno prisoten?
Kaj sploh je, in kaj hoče od nas?
Pa mu poglejmo v oči.
Osnovna naloga strahu je zaščita – zaščita pred nevarnostjo.
Ko ti otrok skoči na cesto, se glasno oglasi strah v tebi, da odreagiraš in otroka potegneš nazaj na varno in mu rešiš življenje.
Ko stojiš na pečini in uživaš v lepem razgledu in stopiš preblizu roba, se oglasi strah, ki te opozori, da si v nevarnosti, da boš padel. Ustrašiš se in odmakneš od roba.
Ko sredi noči opaziš sumljivo osebo hoditi za tabo, pospešiš korak, čim hitreje odideš nekam na varno.
Tako deluje strah – opozori te na nevarnost. Oglasi se vedno, ko začuti nevarnost, z namenom, da te zaščiti.
Ampak …
Strah po istem principu deluje tudi v situacijah, ko nismo življenjsko ogroženi.
Strah nas namreč na isti način hoče zaščititi tudi v primerih, ko stopimo iz naše cone udobja, ker želimo vpeljati neko spremembo v naše življenje.
Takoj, ko stopimo iz cone udobja, se oglasi strah in reče – STOP ! – nevarno.
Strah pač tako deluje, ne zna ločevati, katere situacije so za nas res nevarne in nas življenjsko ogrožajo, in katere so samo neznane in zato izgledajo nevarno.
Kaj se zgodi potem?
Stisne nas – ustrašimo se. In ko strah postane prevelik, se umaknemo nazaj – v cono udobja, kjer nas strah ne straši.
In to se dogaja ves čas.
Strah ne prenese sprememb !
Strah nas hoče zaščititi pred spremembami.
In če ga poslušamo in sledimo njegovim navodilom, potem se bojimo sprememb, ker so nevarne.
Če z nekim stanjem že nekaj časa nisi zadovoljen, npr. s partnersko zvezo, ki te ne izpolnjuje, potem bo sicer bolj udobno, da v njej vztrajaš, ampak znotraj sebe veš, da želiš spremembo, ker je prava zate, le strah te je, kaj sledi, ko jo narediš.
strah pred neznanim
Strah bo vedno obstajal in deloval na svoj način.
Vendar se s strahom lažje soočiš, če poznaš njegov namen.
Zato, bolj kot da ga vztrajno odganjaš, ga raje sprejmi kot zvestega spremljevalca na svoji poti.
Tam je in opominjal te bo ves čas, ker ne pozna razlike, kdaj je to potrebno in kdaj ne.
Ampak ti jo poznaš, zato mirno lahko odvrneš tvojemu strahu: »Dragi strah, hvala za opomnik, ampak tokrat te ne potrebujem.«
iz srca, Simona ❤
Plemenit citat: V življenju vedno plujemo v razmerju strahu in Ljubezni. Bolj ko se zmanjša strah, bolj se poveča Ljubezen.
© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.