V tem svetu ljudje občudujemo druge ljudi. Pa ne kar vsakega, občudujemo »tiste izbrane«, ki jih idealiziramo, in zato za nas predstavljajo ideal.

To so ljudje, ki živijo velika življenja – lepi, bogati, slavni – tisti, ki se pojavljajo na TV ekranih, na velikih zaslonih kinematografov, na naslovnicah revij, tisti, ki nosijo najdražje blagovne znamke, vozijo luksuzne avtomobile, imajo celo svoja letala, vile z bazenom, in hodijo po rdečih preprogah. In gleda jih cel svet.

Blišč je ekstremno privlačen. Vsi bi živeli tako, kajne?

In potem si ti, povprečen človek v povprečnem svetu, živiš svoje majhno življenje, hodiš v službo in, s prigarano plačo, plačaš položnice in si vsake toliko časa še kaj privoščiš, če ti znese. Edini stik z bliščem imaš, ko se usedeš na kavč in prižgeš TV in gledaš – tiste ideale. In postaneš zagrenjen, ker se tvoje življenje prav ne zdi smiselno.

Zakaj je tako? Zakaj so nekateri ideali, ti si pa samo ti?

Gledam ljudi okrog sebe, ljudi ki jih že leta poznam, tudi ljudi, ki jih prvič vidim nekje mimogrede na cesti, ko hodim, v trgovini, … Velikokrat v njih opazim toliko potenciala, lepote, talentov.

Ideali so iluzija, ker je namreč vsak lahko ideal. Ne gre za neko elitno skupinico ljudi, ki jih časti ves svet. Le izgleda tako, ker smo tako sprogramirani.

Vsak lahko izgleda hollywoodsko. To je samo maska. Če te pošljem profesionalnim stilistom, frizerjem, maskerjem – si jutri lahko na rdeči preprogi zvezdniški tudi ti.

Kaj je sploh ideal?

Razodetje: Ideal je v polnosti razvit potencial.

Torej – tudi ti lahko postaneš ideal, če v polnosti razviješ svoj potencial. Razmisli o tem.

Potencial pa imamo vsi. Le nekateri ne verjamejo, da ga imajo, ker so jim celo življenje govorili drugače, tako dolgo, da so začeli sami verjeti, da nimajo nobenega talenta, da niso dovolj dobri, da niso dovolj pametni, dovolj lepi, dovolj mladi, da iz njih nič ne bo.

Vse skupaj ni nič drugega kot prenašanje čustvenih vzorcev in frustracij iz generacije v generacijo, ter programiranje človeka k majhnosti in poslušnosti in sledenju velikim.

V resnici ni majhnih in velikih, to je samo priučen program za ločevanje ljudi. Ti se lahko odločiš ali boš v svojem življenju zavzel položaj majhnosti ali veličine. Ali boš verjel vase in sledil svojim talentom ter razvijal svoj potencial, ali se ponižno skrival v množici povprečja in poslušnosti.

Človek lahko s polnimi pljuči zadiha takrat, ko si upa stopiti iz množice. Vendar ni enostavno. Ko izstopiš, postaneš viden, izpostavljen, opažen. Večja tarča si za vse morebitne napade.

V enem koraku svojega razvoja se to pač zgodi. Vsak posameznik začuti ta trenutek. Vendar ga vsi ne izkoristijo. Nekateri se raje skrijejo nazaj med množico, ker je tam bolj varno. In potem pogledujejo iz množice ljudi, ki so se upali izpostaviti – to so ti ideali, ki jih častimo.

Zato – ko pride tvoj trenutek, izstopi iz publike, stopi na oder svojega življenja, in postani ideal.

Tudi, če je še dolga pot pred tabo, se za začetek prikloni sam sebi, kajti zate si ti tisti, ki si vreden tvoje pozornosti, in predvsem vreden v vseh smislih, da postaneš vse tisto, o čemer sanjariš, da bi lahko bil.

Zatorej, namesto da iščeš ideale v drugih, poišči raje ideal v sebi – tam je, čaka, da ga boš spustil na plan z uresničevanjem sebe in razvijanjem svojega potenciala. To ni iluzija – to je resnica.

iz srca, Simona ❤

Plemenit citat:

Ne izgubljaj se na poti iluzije,
razvijaj se na poti resnice.

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.