Včasih se zazdi, da življenje kar poteka. Delamo in delamo, tedni minevajo. In sčasoma enkrat pridemo do točke, ko se vse zdi brez smisla.
Sledi brezvoljnost in melanholija.
Poznate?
Življenje izgubi okus.
Zakaj se to zgodi?
Razodetje: Življenje izgubi okus zaradi pomanjkanja užitka.
Vedno je tako.
Če iz življenja odstranimo užitek, življenje kar naenkrat postane životarjenje.
Predstavljajte si hrano brez vseh začimb. Predstavljajte si, da to hrano jeste vsak dan. Jeste zgolj, da preživite. Brez hrane človek pač ne preživi.
Sedaj pa si predstavljajte svojo najljubšo jed, z vsemi pripadajočimi začimbami. Predstavljajte si, kakšen okus ima, kako diši, kakšne strukture je, sočna, ali hrustljava. Predstavljajte si, kakšne senzacije v vas vzbudi vsak grižljaj – mmm –
Ja vem, že ob misli na to se vam začne nabirati slina.
Isto je v življenju. Ko le to postane brez okusa, živimo, da preživimo.
In ta okus je užitek.
Užitek z vsemi začimbami – od najbolj blagih do najbolj intenzivnih, z vsemi odtenki vznemirjenja.
V trenutku, ko začutiš užitek, se počutiš živ, celo telo zavibrira, svet se ti zdi lep.
Užitek je trenutek. Torej, ko zares uživaš, si najbolj prisoten v trenutku bivanja.
Užitek te takoj vrže v tukaj in zdaj.
V trenutku užitka ima celo življenje smisel, vse se ti zdi tako OK.
In ti si več kot OK, ti si super.
Užitek ni neko namledno stanje.
Užitek je izjemno močna energija.
Ljudje včasih predolgo vztrajamo v odsotnosti užitka.
Velikokrat niti ne ozavestimo, da je ravno to tisto, kar potrebujemo.
Svaljkamo se v malodušju in tarnamo nad življenjem.
Vsi potrebujemo užitek.
Več si ga privoščimo, bolj lušno je živeti.
Se strinjaš?
Seveda razumem, da včasih pač ne gre. Znajdemo se v situaciji, ki terja od nas vse prej kot predajanje užitkom, od izgub, prevar, pomanjkanjem denarja, bolezni,…
Vse te, in mnoge druge, situacije terjajo odsotnost užitka in prinašajo namesto njega bridkost in trpljenje.
Tukaj ni bližnjic. Tudi nekih magičnih nasvetov ne. Oddelat je treba, da greš nekoč lahko naprej.
Vendar, ne glede na to, kako dolga in temna je noč, vselej pride jutro, ki naznanja prihajajoči dan.
Takrat imamo na izbiro, ali bomo zagrnili zavese in podaljševali našo temo, ali bomo dali dnevu možnost, da nas razsvetli.
In v naše življenje spet povabili užitek.
Včasih se užitek kar zgodi, nekdo nas pocrklja s tem, da nam ga ponudi.
Včasih pa je na nas, da ga povabimo, da ga sami poiščemo, da se zanj odločimo.
In v življenju vedno stremimo v tisto smer, kjer nam bo vsak dan prinašal užitke, užitke v delu, užitke v odnosih, užitke v zdravju in vitalnosti,…
Zato v življenju izbirajmo prave stvari, prave ljudi, pravo okolje, pravo hrano in pijačo,… vse pravo za nas, da bomo lahko uživali dolgo, ne le za hip.
In naj tvoj užitek nikoli ne ogroža tebe, drugih ljudi in predvsem ne tvojih vrednot.
Če dirkaš po prometni avtocesti ne meji zmogljivosti, roko na srce, je to sproščanje nekih notranjih frustracij, ne užitek, ne glede na to, kako to doživljaš.
Ljudje pijejo alkohol, da bi pozabili tegobe, ki jih tarejo, pijejo, da se ne bo počutili tako osamljeni, pijejo, da bi postali bolj samozavestni in pogumni.
In to se celo zgodi, za uro ali dve.
Kaj sledi? V najboljšem primeru samo maček, ker je telo zastrupljeno.
Tegobe pridejo nazaj, osamljenost se še poveča, samozavest upade in strahovi se prikradejo nazaj. Človek pije, da bi še našel, v resnici se pa ne zaveda, da se izgubi. Človek pije, da bi si upal, kar se sicer ne, in potem si res upa, največkrat take stvari, ki niso v skladu z njegovimi vrednotami, zato se potem počuti bedno. In včasih se niti ne spomni, kaj si je vse upal.
Vse droge so zavajajoče – tudi alkohol. Obljubljajo užitek, nek višji stik s samim seboj, brez skrbi, poln užitka. Vendar za kakšno ceno!
Pravi užitek zdravi človeka, ga nikoli ne uničuje.
Kako veš, da je tvoj užitek, kakršen koli je, pravi zate?
Tudi, ko le ta mine, se še vedno počutiš dobro in zadovoljen si sam s sabo.
In v tem stanju boš veliko lažje še naprej izbiral življenje, polno užitkov.
iz srca, Simona ❤
Plemenit namig: Začini svoje življenje z užitkom.
© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.