»Ničesar onkraj Ljubezni ni«

Srčki vsepovsod, februar se je začel barvati v rdeče; romantika, erotika, male in velike pozornosti, vse je že zapakirano in pripravljeno za prodajo. In za nameček še proti ponudba za vse, ki podpirajo bojkot srčkaste kampanje. Ponudnikom je pač vseeno, ali si za ali proti, njim je pomembno, da kupiš.

Valentinovo – praznik zaljubljencev in skeleči opomin vseh osamljenih.

Praznik, za katerega nikomur ni mar, vsaj po govoricah sodeč, pa vendar prinaša neko energijo, ki se ji ne da izogniti.

Ker v resnici ne gre za rože in večerje in darila, gre za bližino drugega, po kateri vsi ljudje hrepenimo.

In hote ali nehote v tem srčkastem obdobju pomislimo, kje se trenutno nahajamo v tej ljubezenski sceni.

*Tisti, ki so še v prvi fazi zaljubljenosti, tisti so v tem trenutku točno tam, kjer hočejo biti, in za njih se zgodba šele začenja. Uživajte v tem rožnatem obdobju.

*Tisti nesrečno zaljubljeni se še bolj vdajajo fantaziji nedosegljivega in brezciljno upajo na odrešitev.

*Tisti, ki imajo ob sebi prave življenjske partnerje, s katerimi se počutijo ljubljene, sprejete, si v tem obdobju lahko znova potrdijo, kako srečni so, in hvaležni za to, kar imajo.

*Tisti v, ne tako trdni zvezi, se začnejo spraševati ali je to res tisto pravo in si nemara ne zaslužijo kaj boljšega.

*Tisti, ki so že nekaj časa nesrečni v zvezi, se začnejo spraševati, kam vse skupaj pelje in ali se sploh splača v to zvezo še kaj vlagati ali bi se bilo bolje predati in vse skupaj končati.

*Tisti, ki so skrajno nesrečni v zvezi in že leta vztrajajo v njej, začenjajo biti jezni nase, ker so se vdali usodi in se »sprijaznili« z manj, kot jim pripada.

*Tisti, ki so izgubili svojega partnerja, se še ukvarjajo s svojo bolečino, žalostjo, jezo in nekateri celo z obupom, da je igra za njih končana.

*Tisti, ki so samski, pa se začnejo spraševati, zakaj so še vedno samski in ali bodo sploh kdaj spoznali tisto pravo osebo.

Kje se najdete? Jaz sem odkljukala že vse.

Na žalost je na tem svetu mnogo osamljenih src z neustavljivim hrepenenjem po tisti pravi Ljubezni.


»Nihče ni rad sam niti samota,
zato vedno išče družbo človeka, ki je sam,
kajti v dvoje je lepše.«

neznan

Ljudje potrebujemo sočloveka, s katerim delimo našo življenjsko pot, brez tega se počutimo neizpolnjeni, to je vgrajeno v našem človeškem programu. In vedno bomo neustavljivo hrepeneli po tovrstni Ljubezni, tako pač je, del naše človeškosti je.

Toliko bolečine izvira iz neizpolnjene Ljubezni.

Ker čisto vsak človek na tem svetu v resnici hoče vedeti, da ni sam, hoče biti ljubljen.

In če stopimo malo iz teh človeških okvirov in pogledamo širšo sliko?

In če se zavemo, KDO v resnici smo?

Če se zavemo, da nismo le telo, ki hodi po Zemlji, da smo duša, ki je večna, da izhajamo iz Ljubezni, da smo Ljubezen?

In če začutimo drug utrip Ljubezni?

Ljubezni, ki je vseobsegajoča in se nikjer ne začne in nikjer ne konča – ki je neskončna  – in se razliva v večnost.

Ljubezen je vse kar je.

Praznik Ljubezni je v resnici vsak dan. Ker Ljubezen ne potrebuje datuma, niti ne potrebuje dveh oseb, ker smo v resnici vsi Eno.

Torej nikoli ne moreš biti sam, vedno si povezan, in vedno si ljubljen – vedno, od nekdaj in za vedno.


»Ničesar onkraj ljubezni ni.
Ljubezen je tista, ki vrti ta svet
in varuje zvezde na nebu.«

Paulo Coelho

Drzni se odpreti tej višji frekvenci Ljubezni in začuti, kako si del nje. Kako te prežema celega, kako izhajaš iz nje, kako izhaja iz tebe, kako SI LJUBEZEN.

Zato ne obupuj v iluziji pomanjkanja Ljubezni, ker si vir ti.

iz srca, Simona

 Plemenit citat:  

"Pomani si oči 
in še enkrat poglej na Ljubezen 
z Ljubeznijo."
                                           Rumi

© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.