Lenoba je eden zelo pogostih pojavov pri človeški rasi, drži?

Ne samo, da smo leni, še sanjarimo o lenarjenju. Že v ponedeljek zjutraj razmišljamo, kako v petek popoldne ne bomo delali nič.

V bistvu večino človeških sanjarjenj vsebuje lenobo oz. lenarjenje. Sanjarimo o vikendu, ko bomo lahko spali in gledali TV, sanjarimo o dopustu, ko bomo lahko ležali na plaži in delali nič, sanjarimo o praznikih, sanjarimo o penziji, sanjarimo o jackpotu, ki nam v trenutku zagotovi možnost ničpočetja.

V resnici smo ljudje zelo lena bitja, z redkimi izjemami seveda.

Lenarjenje zna biti res fajn. Govorim iz izkušenj, ker sem lena oseba, priznam.

Vendar, ste že kdaj ugotovili, da vam lenarjenje zmoti nemir?

Cel teden čakaš, ali cel mesec, na tisti dan, na tisto popoldne, ko boš na off, ko ne boš delal nič.

In potem se uležeš na kavč, da boš končno užival v lenarjenju, pa se znotraj tebe prebudi nek nemir, ki ti krati užitek. Kar nekaj hoče od tebe. Ni ti udobno tako, kot si si zamislil.

To ni tisti nemir zaradi skrbi, ampak nemir zaradi lenarjenja samega.

»Dolce far niente« – »Sladko brezdelje« kar naenkrat ni več tako sladko, sploh pa ne mirno.

Kdo te nervira? Odgovor je: Tvoja duša.

Zakaj?

Ker se nisi inkarniral na Zemljo zato, da boš lenaril, ampak zato da boš ustvarjal in izpolnjeval svoje poslanstvo.

Tisti, ki ste to že doživeli, veste o čem govorim. Nekdo hoče od tebe nekaj več, tebi pa se ne da. Ta nekdo si ti – tvoja duša je ambiciozna, tvoj ego je pa len. In pride do konflikta interesov.

Tvoja duša te je opremila z darovi, talenti, ki jih moraš v življenju uporabiti, izraziti, dati v svet. Zato si prišel na ta svet.

Najbolj uspešni ljudje delajo cele dneve, pa so že na stopnji finančne svobode, zato jim ni treba. Lahko bi se predajali lagodju brezdelja.

Zakaj? Večkrat sem namreč slišala ljudi spraševati – Zakaj za vraga cele dneve dela, če mu/ji ni treba? Zakaj ni raje nekje na morju, na izi? Kaj mu/ji ni jasno? A ne zna živeti?

Odgovor: Dojel/a je bistvo – izpolnjuje svoje poslanstvo.

Njegova/njena nagrada za to je zadovoljstvo ob izpolnjevanju svojega poslanstva – duša je srečna, kljub temu, da ego včasih godrnja zraven, kajti tudi on bi verjetno raje lenaril na plaži.

Ti ljudje so zadovoljni, izpolnjeni, ker so v servisu svoje duše.

Razodetje: Na Zemljo nismo prišli na dopust.

Prišli smo se izpolnit skozi naše poslanstvo – to pa pomeni na žalost delo, delo, delo, delo in še delo.

Ali si lahko srečen, ko delaš?

Večino ljudi si to ne predstavlja. Sreča in delo ne pašeta v isti koš, zvenita celo kontradiktorno. Vendar je odgovor DA, če delaš nekaj, kar te zares veseli, nekaj, v čemer si res dober in z delom izražaš sebe.

Torej lahko si srečen v tej situaciji:

DELO  =   POSLANSTVO

Nikakor ne boš nikoli srečen v tej situaciji:

DELO   =   SLUŽBA

Torej, ko je delo enako poslanstvu, te le to izpolnjuje in ob njem se počutiš srečno.

Ko je delo služba, ki je ne maraš, te to oddaljuje od tvojega bistva in s tem zapravljaš inkarnacijo in ob tem si nesrečen.

Torej, ko tvojo lenobo zdrami nemir, veš od kod prihaja in zakaj.

Kajti duša te ne bo pustila v miru, da ti kar malo bluziš, ker nisi zato tukaj. In če ne prisluhneš nemiru, ti mogoče to sporoči še na kak drug način, ki bo bolj prepričljiv zate in ga ne boš mogel ignorirati.

To je tako kot mama, ki reče svojemu otroku naj pospravi igrače. Ko jo le ta ignorira, ponovi stavek, tokrat bolj glasno, in potem pove da je treba igrače pospraviti, drugače gredo v smeti. Če bi otrok takoj naredil tisto, kar mora, bi se izognil stresu in joku in trpljenju ob izgubi igrač.

Kaj hočem povedati?

Tvoja duša – torej ti si se odločil priti na Zemljo z določenim namenom in v tvojem interesu, v interesu duše je, da ga izpolniš. Tako kot mama za otroka, tudi duša ne želi nič slabega zate, ne želi, da trpiš, želi le da izpolniš, kar si si zadal, zato ti včasih pomaga s kakim opomnikom.

Vendar, ko si prišel na Zemljo, si tukaj dobil tudi fizično obliko in ego, ki ima svoje ego interese.

Ko živiš na Zemlji, ga je potrebno upoštevat – jesti moraš, ko si lačen, piti moraš, ko si žejen, obleči se moraš, ko te zebe, spati moraš, ko si zaspan,… Vendar ko gre le ta čez okvir svojih pristojnosti in hoče lenariti, se ti skozi nemir oglasi tvoja duša s svojimi interesi in pametno jo je poslušati kar takoj.

Polno življenje je ravnovesje med dušo in egom.

Torej, da izpolnjuješ svoje poslanstvo, da delaš kar te veseli in tudi egu privoščiš vse tiste užitke, ki jih potrebuje.

Smiselno?

iz srca, Simona ❤

Plemenit citat:

Lenarjenje te ohranja v statičnosti,
ki ne pelje nikamor.
Ustvarjanje te vedno pelje naprej,
ti daje krila in smisel.

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.