(Ne)lagodje ugajanja - Plemenitenje

Ti je fajn, če ugajaš? Verjetno ja, vsakemu izmed nas to paše. Da si nekomu všeč, da dobiš od njega potrditev.

Celo najstniško obdobje se vrti okrog ugajanja – s tem se tvori pripadnost in na podlagi potrditev tudi oblikuje samopodoba.

In potem nismo več najstniki. Razvijemo se v odrasle osebe s svojo lastno identiteto, ki naj ne bi bila odvisna od odziva in potrditve okolice.

In če se sedaj odrasli ljudje malo ozrete okoli sebe, boste kaj kmalu opazili, da je tudi v odraslem svetu opaziti še kar nekaj najstniške scene.

Zagotovo boste našli človeka, katerega mnenje se spreminja z njegovim sogovornikom. Ko se le ta zamenja, se zamenja tudi mnenje.

In nekateri ljudje bodo naredili vse, da bi nekomu ugajali in bili pri njem dobro zapisani (velikokrat je to tudi povezano z določenimi koristmi, ki izhajajo iz tega naslova).

In so ljudje, ki morajo vedno ugajat vsem.

Brez potrditve se ne znajdejo in ne vedo, ali so ok, ali so sprejemljivi. Odvisni so od odziva okolice.

Kako je z ugajanjem v partnerskem odnosu?

Na začetku partnerskega odnosa je ugajanja z obeh strani kar veliko, se strinjate? Seveda hočeš ugajat nekomu, s katerim bi rad bil. Ampak, kaj se zgodi potem? Ko si že v partnerskem odnosu s to osebo, pa se ugotovi, da le nisi tako zelo ugajalen, kot je sprva kazalo, in še več, tudi on ni. In tako se začnejo prve težave.

To so ti novodobni nasveti za zmenke – kako se obnašati na prvem zmenku, kako na drugem, kaj se na prvem sme povedati in početi in s čim je potrebno počakati, da le ne bi tistega na drugi strani prehitro odgnal.

Ali je to res smiselno?

Da prideš na prvi zmenek v visokih petah, ki jih sicer nikoli ne nosiš, potem se zlažeš glede svoje starosti in nato nadaljuješ po priporočilih.

Moj pogled na to bi zelo hitro zmanjšal število zmenkov in verjetno veliko teh skrčil na enega, ker bi rekla, razkrij vse svoje karte takoj, bodi to, kar si – naj sprejme ali pusti.

Lahko si predstavljate, da nisem doživela veliko drugih zmenkov. – se malo hecam, ali pa tudi ne –

Vse to zveni smešno, ampak v resnici ni. Potreba po ugajanju nas oddaljuje od svoje identitete.

Če si vedno odvisen od potrditve s strani drugih, ne boš nikoli v resnici ugotovil, kdo si, oz. se razvil v svojstveno osebo.

To sčasoma postane naporno in povečuje tvoje nezadovoljstvo, in lagodje ob ugajanju je bistveno manjše od nelagodja neizraženosti sebe.

Kajti edinstven človek si, znotraj tebe obstaja želja po izražanju te edinstvenosti.

Ženske smo včasih še bolj podvržene nekemu ugajanju, ko nam moški ves čas sugerirajo, da nam bolj pristoji, če nosimo visoke pete, da smo v krilih lepše kot v hlačah in so dolgi lasje bolj privlačni od kratkih,…

To ni neka antipropaganda proti visokim petam in krilom – nosim vse to – ko pač meni paše. To je bistveno.

Skratka, vsi znamo zelo hitro opaziti druge okrog sebe, ki ustrezajo opisom ugajanja, kajne?

Kaj pa, ko pogledaš sebe? Si nagnjen k ugajanju in potrditvi?

Želiš biti všečen vsem?

Kolikokrat tvoja prava identiteta ostaja neizražena?

Ne nehaj ugajat. Le ne ugajaj drugim – UGAJAJ SEBI.

Nekaterim v tvoji bližini to seveda ne bo všeč – pa kaj – to je njihov problem.

Ti pa imaš pravico biti TI.

iz srca, Simona ❤

Plemenito spoznanje:

Paše mi biti JAZ.
In mi tudi zelo pristoji. 🙂