Na drugi strani - Plemenitenje

In smo – na drugi strani. Vam je odleglo?

Meni ni ! Prav zares ne !

Priznati moram, da sem v novo leto vstopila žalostna, kot že dolgo ne. Kot vedno, ko človek nekaj pričakuje, je potem pogosto razočaran. Temu pričakovanju sem tokrat podlegla jaz. Nekako sem se veselila, kako bomo enkrat za spremembo v novo leto vstopili mirno, brez pirotehnike, brez pokanja in onesnaževanja narave.

Vseeno sem nekako upala, da se je človeštvo v letu, ki je za nami, kaj zamislilo, kaj naučilo, kaj začutilo, kaj…

Sledilo je bridko razočaranje, ki ga je povzročilo okrog polnoči skoraj vojno stanje. Solze so se mi vlile po obrazu. A res nikomur ni mar? Za naravo, za živali, ki morajo trpeti, za zrak, ki ga mi hočemo dihati brez mask? A res nikomur ni mar?

In gremo dalje. Kot sem že zadnjič napisala – nadaljuje se. Nismo dojeli. Nič nas ne izuči, uničujemo dalje.

OK nam je, ko demoliramo mi njo – mater naravo. Ko spregovori ona s svojimi orkani, potresi, plazovi, vulkani,… nas pa postane strah, in upamo, da bo mir.

Tudi ona upa na ta mir že zeloooooooo dooooooolgooooooo.

Na vsa njena opozorila odgovarjamo vedno na isti način. In verjemite – njej je mar.

In ne rabi ona nas, mi rabimo njo. Gaia brez nas preživi, mi brez nje ne. Opozarjala bo vztrajno še naprej. Opozarjala bo vztrajno še naprej. Opozarjala bo vztrajno še naprej. Ker ne dojamemo.

Očitno je glasno OK, danes smo to z vso pirotehniko potrdili. Torej se ne pritožujmo, ko bomo prejemali sporočila glasno. Se bomo takrat veselili ob tem? Mislim da ne. Pritoževali se bomo še naprej in naprej, čez njo.

In tako se nadaljuje….

Težko sem ponosna v tem trenutku, da sem človek. Vem, težke besede, ampak tako čutim. Razočarana sem.

Vem, veliko vas je tam, v bistvu ste tudi tukaj z mano tisti, ki verjamem, da vam je mar. Tisti, ki verjamete v moč plemenitenja. Preredki posamezniki, ki kreirate nov svet. Redki, zato še toliko bolj dragoceni.

Hvaležna za vsakega posebej, ki mu je mar. Če si tudi ti tisti, ki mu je res mar, ne le v besedah, temveč predvsem v dejanjih, hvala ti, ker plemenitiš svet, ki je tako zabluzil.

Grem naprej, korak za korakom. Razočaranje bo preraslo v novo upanje. Vesela bom, če ostaneš z mano na tej poti. Več nas je, močnejši smo.

V tem trenutku pa blagoslavljam naravo, vse potoke in reke, vsa polja in travnike, vse gozdove in drevesa, vsa morja, ves zrak, vse snežinke, vse cvetlice, vse gore, … in vse prečudovite živali.

Lady Gaia, jaz te slišim, in mar mi je.

iz srca, Simona ❤

Plemenitenje ni teorija, je praksa !