Lepota staranja

To, da se staramo, smo že ugotovili. To, da se začnemo s tem pojmom aktivno ukvarjati v nekem obdobju življenja, tudi.

Kdaj se začnemo ukvarjati s tem, je odvisno od vsakega posameznika in od okolja, v katerem se giblje.

Če si npr. maneken, se boš verjetno prej soočil s tem »problemom«, ker je v tem poklicu staranje skoraj prepovedano, kot če si npr. veterinar, ker živali gub pač ne opazijo.

Vsak pa se začne ukvarjati s tem, ko se začnejo kazati neke spremembe na telesu, ki – roko na srce – pač niso najbolj všečne.

V današnjem modernem času imamo na voljo dve izbiri, ali začnemo mrzlično letati po kozmetičnih salonih in lepotnih klinikah in intenzivno poskušamo zabrisati proces staranja, ki je še vedno tam, le pod malo ali malo bolj izbrušeno fasado, ali pa se sprijaznimo s tem, da je to le še en del življenja na Zemlji. Takšna je pač narava človeškega telesa.

V enem obdobju raste, potem cveti, nato začne zoreti, in nato začne veneti.

Življenje je kot letni časi:

  • pomladna leta, ko rasteš in začneš cveteti,
  • poletna leta, ko si v polnem razcvetu vročice življenja,
  • jesenska leta, ko zoriš,
  • in zimska leta, ko se začneš umirjati.

Saj veste, da ne morem in ne bom določala časovnih ločnic, od katerega do katerega leta traja človekov letni čas, ker je tudi to odvisno od vsakega posameznika, in ker pač nimam preveč rada klasificiranja.

Če si v stiku sam s sabo, znaš to začutiti.

Vsi se tako zelo bojimo staranja – že sam pojem ima izjemno negativen prizvok.

Če ti nekdo reče: »Staraš se.«, zraven še skomigne z rameni in ti ta stavek izreče skoraj s pomilovanjem ali kančkom cinizma, v smislu  …kaj češ…

Zakaj?

Zakaj se staranje sprejema tako negativno?

Razodetje: Ker se »večna mladost« zelo dobro prodaja.

Če hočeš nekaj prodati širnemu svetu, je eden izmed načinov tudi ta, da najprej svet obvestiš, kaj je prav in kaj narobe, oz. kaj je primerno in kaj ne.

In potem, ko ti svet verjame, potem prodaš sredstvo za primernost. 🙂

Torej, ko kupiš koncept, da si primeren le, če si mlad, ti ni težko prodati »mladosti«.

Ali sprevidite ozadje?

Kampanja negativnega prizvoka staranja ni nič drugega kot marketing za pomlajevanje.

In vsi podležemo temu, samo odvisno, v kolikšni meri.

Nekdo si kupi kremo proti gubam (tudi jaz 🙂 ), nekdo drug pa si z lepotnimi posegi »popravi« celotno telo.

Ljudje se s staranjem začnejo včasih celo malo nenavadno obnašati.

Ste že kdaj slišali kaj takega:

»Ne morem imeti dolgih las, ne spodobi se za moja leta.«

»To so prežive barve za moja leta.«

»A se ji je zmešalo na starost? Na pinki se je šla pobarvat.«

Človek Božji – bodi točno takšen, kot ti paše, ne glede na to, koliko si star.

Kaj je primerno in se zate spodobi, odločaš TI, in nihče drug zate.

Včasih se mi zdi, da ta starost postane tudi priročen izgovor za vse.

Rečeš, da si se zredil, in nekdo ti reče – ja – leta –

Rečeš, da si ves čas utrujen – ja – leta –

Rečeš, da imaš cel kup težav z zdravjem – ja – leta –

Malo mi to ni logično, glede na to, da je na svetu mnogo starih ljudi, ki so vitki, polni energije in zelo zdravi.

Torej verjetno, če nimaš ravno 95 let, niso za tvoje težave kriva zgolj leta.

Kaj misliš?

OK – gremo zdaj na lepoto.

Ja vem – koooončnooo. 🙂

Staranje zna biti prav lepo in osvežujoče, ne utrujajoče, kot vsi prodajajo.

Divjanje se neha.

Mladostniške drame se umirijo.

Prijateljstva se razredčijo.

Modrost se poveča.

Misli postanejo bolj jasne.

In predvsem – nimaš več take potrebe po ugajanju, kar posledično pomeni, da postajaš čedalje bolj všečen sebi in velikokrat čedalje manj všečen drugim (vsaj širši okolici).

Kar pomeni, da si v centru svojega bivanja TI tisti, ki je pomemben zate, in tvoja bližnja okolica je tvoj jagodni izbor.

A si že kdaj pomislil na to?

A ni to COOL?

To presega vse gube in ves celulit.

Poglej na staranje na tak način.

Kaj ti je lepše – pomladni zvonček ali zrela hruška?

Ne moreš izbrati? Ker ti je oboje všeč.

Tudi ti si zvonček in hruška – in vedno ostajaš enako LEP.

To je ta lepota staranja – staranje je zgolj proces bivanja na Zemlji – ti si pa vedno lahko izbereš, kako ga boš doživljal.

In lepota – ta ne mine nikoli.

iz srca, Simona





Plemenito vprašanje:

Pomisli – v katerem letnem času se nahajaš?








© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.