Kam gremo? Kam gre vse skupaj? Kam gre ta svet?
Odgovor je: Nihče ne ve.
Ker se nahajamo v viharju transformacije.
Naporno je, strašljivo, zaskrbljujoče je.
Vsak dan nas premetava ob spremljanju te skoraj apokaliptične scene.
Vsi s strahom zremo v nič kaj obetavno prihodnost.
Vsi komaj čakamo, da bo vsega konec in se stvari vrnejo nazaj, in bo tako, kot je bilo.
Razodetje: Nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Ker bo izkušnja ostala.
Kar pa ni nujno slabo.
Veliko transformacij je bolečih, vendar veliko njih vodi v nekaj boljšega.
Nelson Mandela je bil 27 let v zaporu. Takrat se mu verjetno ni sanjalo, da bo postal, ne le predsednik države, temveč eden najbolj odmevnih ljudi na tem svetu, človek, ki se je za vedno zapisal v človeško zgodovino in človeška srca.
Nihče ne more predvideti, kam gremo in kam vse to pelje.
Smo, kjer smo.
Na veliko stvari pač nimamo vpliva.
Dobra novica v vsem tem slabem je, da se človeštvo prebuja – to je del transformacije. Ljudje so naveličani ponižnosti in slepega sledenja, in navidezne demokracije. Začenjajo razmišljati s svojo glavo, verjamejo v svojo logiko. Začenjajo videti ozadje vsega dogajanja, brati drobni tisk skozi pročelje zavite resnice.
Ljudi na splošno ni več tako strah samega virusa kot posledic, ki jih oblasti sprožajo pod njegovim naslovom.
In, hočemo ali ne, se strinjamo z njimi ali ne, se nam zdijo smiselni ali ne ali totalno absurdni, smo prisiljeni v določene ukrepe.
Ampak človeštvo se prebuja. Znotraj teh zatiranih množic so/smo posamezniki, ki znamo razmišljati s svojo glavo.
Na to, kar se dogaja v zunanjem svetu, res morda nimamo vpliva, na to, kar se dogaja v našem individualnem svetu in našem notranjem svetu, ga pa imamo. In ravno ta čas je čas, ki je bistvenega pomena za to.
Varnosti tam zunaj ni. Torej je nujno, da jo poiščemo znotraj sebe.
Kajti svet gre naprej in ne bo šel, potem ko bo vsega tega konec, nazaj. Tega tudi nočemo – prišel je čas za spremembe. Naprej želimo iti – vedno, kot posamezniki in kot kolektiv.
Zdaj smo na preizkušnji, ali bomo podlegli pritiskom, in na koncu res zboleli zaradi skrbi, stresa, strahu, ali se bomo začeli graditi.
Naj bo v ospredju zdravje, če je že v ozadju virus. Torej še bolj moramo skrbeti za svoje telo. Telesa pa ne prizadene samo virus in bakterije, ampak predvsem stres, ki ohromi naš imunski sistem.
Lahko je reči, ne se sekirat, ko cel svet propada, kajne?
Res je, ne moremo se izogniti temu popolnoma, navsezadnje smo samo ljudje. Kako se ne boš sekiral, če ne veš, ali boš jutri še imel službo.
Tema tam zunaj je trenutno res močna in še bohoti se, ker se hrani z našim strahom. In, ko podležemo strahovom, hote ali nehote, podpiramo temo in ji dovoljujemo dostop do sebe.
Kako se lahko ubranimo?
Ko te je nečesa strah, se ukvarjaj s strahom samim, ne s stvarjo, katere te je strah.
Pomembno je, da se načrtno in zavestno povezuješ s svetlobo. Tako zavestno krepiš dostop svetlobe do sebe, kar avtomatično odganja temo.
Kako?
Svetlobo predstavlja vse, kar v tebi vzbuja občutek miru, prijetne lahkotne energije, občutke veselja, občutke povezanosti.
Torej izbiraj glasbo, ki te pomirja, izbiraj filme, ki te spravljajo v smeh, hodi v naravo, povezuj se s svetlimi ljudmi, in delaj dobro – ko se povezuješ s svetlobo jo širi naprej tudi sam. Blagoslavljaj naravo, ki ti preskrbi svež zrak, veter v laseh, mir v glavi – daj nekaj nazaj tudi ti, iz spoštovanja in hvaležnosti. Narava in živali predstavljajo vir svetlobe na našem planetu. Del te transformacije je, da se tega začnemo v polnosti zavedati. Ljudje prevečkrat samo čakamo, da nam nekdo nekaj da. Dajmo dat nekaj nazaj, zgolj zato, ker lahko – brez preračunljivosti – svetlobno.
In v današnjih časih smo še kako potrebni svetlobnih posegov. Zato pojdite po svetlobo tudi izven meja Zemlje, tega vam nihče ne more zapreti. V meditaciji se lahko povežeš s svetlobnimi vodniki, angeli, Bogom. Tam je nepredstavljiv vir svetlobe. Koristi ga.
Dviguj svojo vibracijo ves čas.
Kaj se namreč dogaja v energijskem smislu? Zelo velik razkorak med temo in svetlobo med ljudmi. Nekateri ljudje bodo padli pod težo okoliščin in vplivom teme. To je izziv v tej situaciji – kako se obdržati nad gladino, kako varno prikrmariti skoznjo in kako ves čas ohraniti sebe.
Svetloba omogoča transformacijo.
Tema vodi v degradacijo.
Kaj boš izbral?
Jaz priporočam svetlobo, da se povezuješ s svetlobo, da si svetloba, da širiš svetlobo.
Vsi pademo v določenem trenutku. Smo ljudje in zato ranljivi.
Kolikokrat se ti zdi vse skupaj že brezupno in brez smisla? Ko že misliš, da si obupal čisto do konca, nekako preživiš in greš dalje – to je življenje.
— iz trenutka v trenutek —
Ves čas pa je pomembno, da zaupaš v nek višji smisel, ki ga iz te perspektive trenutno ne vidiš. (nekaj o tem sem že pisala v prispevku: https://plemenitenje.si/limone-in-limonada/)
Kam gremo vsi skupaj, ne moremo predvideti, niti kam greš ti, ne. Je pa pomembno, kakšni bomo na koncu prišli ven iz tega. In vse kar imamo, je ta trenutek in kaj bomo naredili z njim.
Ne vem zate, jaz vem zase, da hočem biti ta trenutek OK, in da od tega trenutka hočem naprej, ne nazaj.
Cilji, sanje, ambicije pa ostajajo – jutri bo svet še vedno tam – za uresničitev le teh.
iz srca, s svetlobnimi pozdravi, Simona ❤
Plemenit blagoslov: Dragi moji bralci, BLAGOSLAVLJAM VAS, želim vam le najboljše, pošiljam vam svetlobo, sprejmite jo vase (z globoookim vdihom), in jo posredujte naprej.
© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.