Prijateljica mi je nedavno tega rekla: »Več ko se družim s tabo, bolj sebična postajam.« In to mi je rekla z navihanim nasmeškom in iskrico v očeh.
Zakaj? Ker ji nova sebičnost paše. Vidi se ji vsepovsod.
Vprašanje: Torej napeljujem k sebičnosti?
Moj odgovor je: DA !
Ker je sebičnost na mestu.
Ljudje velikokrat dojemajo sebičnost kot nekaj negativnega, nekaj kar se ne spodobi.
Zakaj?
Ker nas v življenju učijo, da so drugi bolj pomembni od nas. Da ne smemo biti sebični. Da se je potrebno razdajat za druge.
Esther Hicks je nekoč na enem izmed njenih seminarjev rekla nekako takole:
» Nekdo ti reče – ti si tako sebičen, samo sebe zadovoljuješ. Kar v resnici misli s tem je, da ne smeš zadovoljevati sebe, temveč njega. Torej, kdo je tu sebičen? «
HA – zanimivo kajne?
Zakaj je sebičnost v resnici dobra in izjemno pozitivna?
Ker le s tem, ko zares poskrbiš zase, lahko poskrbiš tudi za ostale.
Samorazdajanje za druge ne prinese nobene dobrobiti ne tebi ne drugim okrog tebe.
Ko se razdajaš vsepovprek vsak dan za druge, v resnici izgubljaš sebe.
Včasih se tega sploh ne zavedaš, ker nimaš časa za to – nimaš časa zase.
In tako počasi izginjaš…
Delaš dobro – skrbiš za druge, nočeš biti sebičen. Vedno se postavljaš na zadnje mesto.
Vem o čem govorim, ker imam za sabo leta izkušenj s tega področja.
Zakaj je sebičnost tako negativna? Zakaj je skoraj prepovedano najprej poskrbeti zase?
Ljudje namreč pogosto mečemo sebičnost in egoizem v isti koš.
SEBIČNOST ≠ EGOIZEM
Dajmo pogledat razliko.
Sebičnost je postavljanje sebe na prvo mesto, kar pomeni, da imamo pravico, da najprej poskrbimo zase, in šele potem za vse ostale.
Egoizem je postavljanje sebe v egocentričen položaj, kjer verjameš, da si pomemben samo ti in nihče drug. Pomembne so le tvoje potrebe.
Torej bistvena razlika med sebičnostjo in egoizmom je, ali ti je mar za druge.
Vsi smo že tisočkrat slišali o maski na letalu. Ko se spusti maska s kisikom, le-to najprej namesti sebi, šele potem otroku oz. nekomu, ki si je ne more namestiti sam.
To je prava prispodoba sebičnosti. Najprej poskrbiš zase, šele potem si v resnici v stanju, da lahko pomagaš drugim.
Egoistu bo vseeno, ali ima sosed nameščeno masko, pomembno mu je le, da on lahko diha.
Torej sebičnost je prvobitna skrb zase.
Ker, če ti nisi OK in nimaš energije zase, boš težko poskrbel za vse ostale.
Ne moreš le trošiti energije v nedogled za druge – ker ti je bo sčasoma zmanjkalo. Potem pridejo bolezni, depresije, izgorelost, ….
In te ni. Izgineš. Ni te zase, kaj šele za druge. In takrat je že malo pozno, ali pa zadnji klic.
Razodetje: Ti si najbolj pomembna oseba v tvojem življenju.
Kaj pa mož/žena/partner, otroci, starši?
Ja, seveda so – takoj za tabo.
Ker najbolj v življenju potrebuješ sebe.
Če si sam energijsko sestavljen, potem imajo tudi tvoji najbližji nekaj od tebe.
Velikokrat se starši žrtvujejo za svoje otroke. In se ne zavedajo, da jim s tem ne delajo nobene koristi, prav nasprotno, predajajo jim vzorce žrtve. Za otroke ni boljšega kot zadovoljni starši.
Velikokrat se zgodi, da se starši kar izgubijo v starševstvu, in ko otroci končno odrastejo, starši ne vedo, kaj bi s sabo, ker so na tej poti izgubili sebe, in včasih celo partnerski odnos, ker so ga zanemarili zavoljo otrok.
Jaz sem tisti/a, ki potrebuje največ moje pozornosti. To je moje življenje, ki ga živim skupaj z drugimi, ampak še vedno je moje življenje. Če ne bom sam/a poskrbel/a zase, kdo bo?
Jaz moram biti ok – zase.
Vse se začne in konča z mano – s tabo.
Ko deluješ iz svojega centra energije, in se zavedaš samega sebe, je tvoja moč veliko večja in veliko več lahko narediš za druge.
Torej dragi moji –
bodite sebični in najprej poskrbite zase, ustvarite pristen in odkrit odnos s samim seboj.
In, ker ste plemeniti, naj vam bo vedno mar za druge.
iz srca, Simona ❤
Plemenita afirmacija: Jaz sem najpomembnejša oseba v mojem življenju. - ponavljaj si to vsak dan
© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.