Samoizolacija – čeprav se nismo sami izolirali, izoliral nas je zunanji svet.

»Ostani doma« – največji slogan, ki se nam bo zažrl v kosti in bomo, še ko bo vsega konec, s kar malo slabo vestjo svobodno hodili okoli in se dotikali ljudi.

Kot vedno tudi tokrat dva pola. Na eni strani promocija strahu in nujnosti izolacije, na drugi strani odstiranje zaves izza panike in kako je le ta načrtno ustvarjena, kajti strah je preverjeno najmočnejše sredstvo za upravljanje množic. Ko je ljudi resnično strah, so se pripravljeni marsičemu odreči in marsikaj sprejeti.

Ljudje na sredini zmedeni. Prestrašeni, odgovorni do sebe in drugih, pa vendar z vprašaji smiselnosti nekaterih ukrepov.

Berem tiste, ki skoraj grozijo z nujnostjo skrajne mere izolacije in obsojajo vsako najmanjše odstopanje, berem tiste, ki govorijo o zarotah iz ozadja in načrtnemu pranju možganov množice, in ugotavljam naslednje.

Oboji me delajo nervozno.

Zato se mi zdi edino smiselno, da neham brati in poslušati oboje. Pojdimo raje za trenutek ven iz množice, kajti znotraj te množice se nahajamo posamezniki. Ista situacija je vedno za nekoga dobra in za nekoga slaba.

Sveža zaljubljenca v tej izolaciji verjetno ne trpita. Lahko jima predstavlja sanjske počitnice. Po drugi strani za zakonca, ki sta tik pred ločitvijo že zadnjih 15 let, pa verjetno ta izolacija predstavlja psihološko mučilnico.

Za ljudi, ki ne marajo svoje službe, je ta izolacija lahko oddih od nje, za ljudi, ki jim njihova služba pomeni ves njihov svet, pa lahko konec sveta.

Vsaka palica ima vedno dva konca.

Zdaj je na mestu, da se ti vprašaš, v kateri poziciji si v tej situaciji in zakaj? Kaj ti je ok in zakaj? Kaj ti ni ok in zakaj? Mogoče dobiš kak odgovor ali uvid o sebi. Kajti vsaka skrajna situacija lahko razkrije marsikaj, če si pripravljen to videti.

Zdaj je čas za samorefleksijo.

Tudi trenutna izolacija je zgolj odraz življenja, ki ga živiš.

• Tisti, ki bežijo sami pred sabo, so v teh dneh v hudi stiski, ker nimajo kam bežati.
• Tisti, ki živijo v napornih zvezah, so le te še bolj naporne.
• Tisti, ki se soočajo z osamljenostjo, so v teh dneh še bolj osamljeni.
• Tisti, ki jih je venomer strah v življenju, so v trenutni situaciji skrajno prestrašeni.
• …

Tako kot v življenju v »normalnih« okoliščinah, tudi v tej trenutni situaciji nekateri zgolj preživljajo iz dneva v dan, eni se nenehno pritožujejo in celotno situacijo krivijo za vse težave, ki jih imajo, eni jo hočejo izkoristit do konca, eni so še bolj kreativni in kreirajo na polno, eni v njej iščejo globlji pomen.

Vprašaj se, kje pa si ti in kaj hočeš imeti od tega? (Ali boš prišel ven fit ali zanemarjen, je odvisno od tebe.)

Da se kar na slepo ne vdajaš na milost in nemilost in zgolj čakaš, da mine.

Ljudje smo velikokrat marsičesa siti, leta in leta, pa še kar izoliramo v tem, torej tudi ta izolacija ni nič drugačna, le bolj dramatična je, ker se dogaja na kolektivnem nivoju.

Čas kliče po spremembah bolj kot kdaj koli. Pritoževanja je dovolj, le to ne pripelje nikamor. Pritoževanje je postana energija, ki se svaljka in nabira in je izgubljena energija. Zdaj je čas za temeljit razmislek, kaj zate je in kaj več ni, in kam hočeš iti od tu dalje.

V tem času pa, kljub omejenosti prostora, širi svoj svet, širi obzorje svojega uma, dviguj svoje zavedanje in ustvarjaj najboljšega sebe.

Je to prva in zadnja preizkušnja? Najverjetneje ne. Zato se bolj kot s preizkušnjo samo, ukvarjaj z odzivom nanjo in kaj ti ta prinaša, napredovanje ali nazadovanje. Vedno imaš možnost rasti ali umirati, to sta v bistvu vedno edini dve poti.

Jaz si želim zame – zate – za vse nas, da izberemo pot plemenitenja.

iz srca, Simona ❤

Plemenit citat:

»Nova svoboda, nova radost,
ves nov svet te čaka, se ti odpre,
ko si pripravljen stopiti s poti,
ki te omejuje, opustiti misli in ideje,
ki te zadržujejo, ter se spremeniti.«
                          Eileen Caddy

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.