Dogajajo se. Jih čutite tudi vi? Zatresejo se tla pod nogami in korak ni več tako stabilen, kot bi želeli.
Dogaja, dogaja, dogaja.
Dogaja tam zunaj – obveznosti, pritiski, časovne stiske, služba, šola, hitenje…
Dogaja na telesu – težave s prebavo, glavoboli, bolečine v križu, slabost, nespečnost…
Dogaja tu notri – nemir, živčnost, napetost, napad misli, tesnoba…
Čustvene turbulence – kratijo nam noči in otežujejo dneve.
Se tudi vam kdaj zgodi, da vam kar gre v življenju, da se lotevate stvari, da obvladujete vsak dan in kar prinaša, potem pa nekako zaideš v območje čustvene turbulence, kjer ozračje ni več mirno in pot se zdi nevarna?
Doživljamo jih vsi, samo čas med eno in drugo se razlikuje.
Še včeraj si bil še čisto OK, danes se pa kar nekaj prikrade vate.
Najprej napadejo misli, ki jih ni moč ustavit. Glasne so, hitijo in govorijo vsepovprek. Iritirajo, sporočajo kaj vse ni ok, kaj vse je še treba, kaj vse še nisi, kaj vse bi moral, kje si in kje bi že moral biti, kje še vedno nisi, kaj vse je narobe v tvojem življenju, kaj vse ti manjka…
Hitijo in hitijo in postajajo vse bolj gasne.
In potem se na te misli začnejo pripenjati čustva.
Zbudi se občutek osamljenosti in odtujenosti. Na plan pridejo skrbi, ki se začnejo razraščat in se lahko v zelo kratkem času razbohotijo v strahove, ki nas začnejo hrometi in ne pustijo dihati. Vse skupaj se lahko sprevrže v tesnobo in na momente kar malo obupamo nad življenjem, saj v osrčju čustvene turbulence le stežka vidimo smisel.
Samo trese nas, v strahu se zakrčimo in čakamo, da mine.
Vsi ljudje si želimo mirno in lahkotno in brezskrbno in predvsem varno življenje.
Koliko od naštetega doživljate?
Imate občutek, da je vaše življenje mirno in lahkotno, da nimate skrbi, in predvsem, da ste popolnoma varni?
Iluzija, kajne?
Na Zemlji, bolj kot ne, izkušamo vse prej od naštetega, izkušamo kaos.
V resnici nikoli ne moreš biti čisto miren, če ravno ne živiš v samostanu in cele dneve moliš in meditiraš.
Izzivi prihajajo konstantno, in ti nekako ne dopuščajo prav veliko izkušanja lahkotnosti in brezskrbnosti.
In občutek varnosti – to je največje hrepenenje vsakega človeka.
Da bi bil varen glede zdravja in se ti nič hudega ne bi pripetilo, ne tebi, ne tvojim najbližjim.
Da bi bil finančno varen in vedno več kot zadostno preskrbljen.
Da bi bil varen v službi brez bojazni, da jo lahko izgubiš.
Da bi bil varen v partnerski zvezi brez bojazni, da se le ta lahko konča in ostaneš sam.
Da bi bil vedno varen na cesti v prometu.
In predvsem, da se bo vedno vse dobro izteklo, ko se česa lotiš.
Vse negotovosti izhajajo iz občutka, da nismo varni.
Kako bi le lahko verjeli v občutek varnosti, ko pa smo že vsi v življenju doživeli nekaj, kar dokazuje, da varnosti ni.
Vsi smo že zboleli, zboleli so naši najbližji, veliko nas je že doživelo manjšo ali večjo prometno nesrečo, in ostale nezgode s telesnimi poškodbami. Nekateri smo že bili povsem brez denarja. Veliko ljudi je izgubilo službo. Mnogi smo bili priča razpadu partnerske zveze. Veliko ljudi je bilo prevaranih, zapuščenih.
Zgodbe življenja ravno ne podpirajo občutka varnosti, kajne?
Težko verjameš, da si varen, če v resnici nisi. In res je tako.
100 % varnost ne obstaja – tega se zavedamo vsi.
Iz tega naslova se vedno znova znajdemo v čustvenih turbulencah.
Ker se zavemo, da nismo varni.
Kje je potem izhod? Verjetno imamo kakšen vpliv na to, ali zgolj v krču čakamo, da mine?
Seveda imamo vedno vpliv na to.
Bolj, ko si zavesten in v stiku sam s sabo, hitreje lahko zaznaš vsako čustveno turbulenco in jo ozavestiš. Kar pomeni, da si priznaš, da nisi ok, in se ne pretvarjaš, da je vse v redu, če ni.
Dopoveš si, da tvoje trenutno turbulentno stanje ni tako dramatično kot izgleda oz. kot se čuti. Samo dojemanje vsega je bolj intenzivno, zato turbulenca. In veš, da bo minilo, še vedno je.
Torej, ko ozavestimo, kje se nahajamo, sledi načrtno umirjanje sebe.
Potrebno je utišat misli in umirit strahove – najti svoj notranji mir.
To bomo našli v naravi, v meditaciji, pogovoru s samim seboj,
– v stiku s svojo dušo.
Zunaj je kaos in še naprej ga bomo izkušali, in vse neravnosti, ki jih prinaša.
Mir, lahkotnost, brezskrbnost – in varnost – obstajajo – vendar znotraj tebe.
Ko se odmakneš od zunanjega sveta in greš vase, tam najdeš vse, kar zaman iščeš zunaj.
In, ko znotraj sebe spet najdeš svoj mir in zaupanje, se čustvena turbulenca umiri in se spet lahko sprostiš – do naslednje, veš da bo spet prišla na tvoji poti.
Ampak veš tudi, kakšen je izhod iz nje.
iz srca, Simona ❤
Plemenit opomnik: Nikoli nisi sam, nebesa so vedno s tabo. Angeli ti bodo vedno v podporo in v pomoč. Verjemi vanje.
© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.