Človek odpri oči - Plemenitenje

Ljudje smo najbolj neumna bitja na našem planetu.

Odbije polnoč v Ljubljani.

SODNI DAN- vojno stanje

Gledam z balkona.

Vidim »veličasten« ognjemet in še kup ostalih zraven.

Od pokanja kar bobni.

Gledam, kako se valijo strupi po zraku.

Le te bomo vdihavali v najslednjih dneh

mi – ljudje.

Gledam ptico, ki zbegano leti po zraku.

Stisne me, ko pomislim, kaj doživlja.

Na jok mi gre.

In ljudje so ob tem srečni.

Kaj je narobe s človeštvom?

Edina vrsta na tem planetu smo, ki uničuje svoje okolje in posledično sebe – zavestno.

In imamo se za najbolj inteligenstna bitja.

Dejanja govorijo vse o naši inteligenci in o naši stopnji zavesti.

Nobena tehnologija nam ne bo pomagala, če se ne bo nekaj spremenilo v naši zavesti, in bomo kot človeštvo končno dojeli, kaj je res pomembno.

Da je mir in čist zrak in povezanost ter spoštovanje do narave vredna več od neumnih ognjemetov.

Draga Gaia – moje srce drhti s tabo, žal mi je, resnično mi je žal za tvoj zrak, ki smo ga zastrupili, za tvoje živali, ki smo jih vznemirili.

V bistvu me je malo sram, da pripadam tej rasi brezbrižnih živali, ki se imenujejo človek, pa nič človeškega ne izkazujejo.

Vstop v novo leto bi lahko bil miren, v povezavi s sabo in v povezavi z naravo, v povezavi z Materjo Zemljo, katere del smo.

To je vir sreče, zdravja, radosti.

Mi pa delamo vse kontra, potem se pa pritožujemo, zaradi odsostnosti vsega naštetega.

Namenoma povzročamo hrup in kaos in razdejanje, potem bi pa radi živeli v miru.

Ej počasni smo res.

Delamo popravca za popravcem, pa vseeno mislimo, da smo pametni, kljub temu, da se ničesar ne naučimo.

Še zdaleč nismo zreli za naslednjo stopnjo.

Dokler bo naš prehod predstavljal reke alkohola, povzročanje hrupa in kaosa in milijone umorjenih živali na krožnikih, lahko le sanjamo o drugačnem svetu.

Le vrtimo se v krogih brezupa naše zablode, kaj naj bi življenje na Zemlji bilo.

Razočarana – morali bi znati bolje.

Pa vseeno – si upam zanetiti iskrico upanja?

Ne, da se bo svet jutri spremenil.

Morda je dovolj, da se nekomu odprejo oči,

in začne gledati s srcem.

Nekomu?

Tebi? Njemu? Njej?

Vsaka množica je sestavljena in posameznikov.

ODPRI OČI.

iz srca, Simona ❤

Plemenit opomnik:

Del narave si.
Ko škodiš njej,
škodiš sebi.