Alergija na pametovanje

Takoj, ko predstaviš neko idejo ali izraziš neko skrb, prejmeš eno veliko dozo pametovanja z vseh strani.

Vedno mi je bilo zanimivo, kako zelo znajo biti ljudje pametni za druge.

Zakaj pa nisi že prej..

Kaj pa če bi…

Veš, kaj moraš…

Jaz na tvojem mestu…

Zdaj ni pravi čas za to…

Ti bi v bistvu moral…

Seznam se nadaljuje in nadaljuje…

Zakaj je to pametovanje tako popularno. In zakaj imajo ljudje napačno mišljenje, da imajo sploh pravico pametovati? In predvsem, zakaj se imajo kar vsi za strokovnjake in mislijo, da se kar na vse spoznajo?

Odgovor: Ker več ali manj vsi ljudje živijo na isti način – po neki kolektivni logiki. In zato pričakujejo, da boš po isti logiki živel tudi ti.

Ljudje, ki nimajo pojma, se vtikajo v tvoje življenje in ti govorijo, kako naj živiš. Danes bi bili kar vsi »svetovalci«.

Veste, kaj rečem jaz na vse to?

Edini človek, ki ve, kaj je zate najbolje, si TI.

Kdaj je zate pravi čas za vse stvari v življenju, ne glede na celoten »pameten« kolektiv okrog tebe, veš sami ti.

Tvoj kompas je tvoj notranji glas – kajti to je glas tvoje duše. Verjemi, da le ta veliko več ve od tistih, ki te posiljujejo s svojim mnenjem. Ona je tista, ki te vodi po tvoji unikatni poti in edino ona je tista, ki vidi celotno sliko.

Jaz najbolj cenim človeka, ki me zna poslušati, me poskuša razumeti, me podpira in vem, da nanj lahko računam, če ga rabim. To je zame čustveno inteligenten človek.

Vsak namreč izhaja iz sebe, iz svojih življenjskih izkušenj, zato je težko biti pameten za nekoga drugega, ker nisi v njegovi koži, nimaš njegovih čutenj, ne vidiš njegove življenjske poti. Le redki posedujejo to lastnost, da se lahko približno vživijo v vlogo drugega in poskušajo stvari videti iz njegove perspektive.

Jaz večkrat rečem, da imam alergijo na pametovanje. In res jo imam. Ker ne prenesem t.i. svetovalcev, ki niso nič drugega kot pametovalci.

Seveda obstajajo svetovalci, ki so kredibilni in vredni poslušanja in upoštevanja, vendar je teh malo, in po navadi greš k takemu človeku z namenom, da ti le ta da nasvet oz. pove svoje mnenje. Torej si ti tisti, ki izrazi željo po nasvetu oz. mnenju, ne dobiš nasveta serviranega brez, da bi za tega prosil.

Vidite razliko med svetovalcem in pametovalcem?

Svetovalec počaka, da ga vprašate za nasvet. Pametovalec ga servira, če ga hočete ali ne.

Razodetje: Nasvet je vedno odgovor na vprašanje!

Če si bil kdaj deležen t.i. nasveta, brez da bi vprašal zanj, si bil zgolj žrtev brezpredmetnega pametovanja.

Pametovanje ni nič drugega kot potrata energije in ne koristi nikomur, zato vam pametovanja ni potrebno prenašat in ga kadarkoli lahko ustavite, v smislu…

Ko bom potreboval/a tvoj nasvet, te bom vprašal/a. V kolikor te ne vprašam, ga ne potrebujem.

V mojem življenju je le nekaj ljudi, ki me resnično zanima njihovo mnenje. In tudi te ljudi vedno vprašam zanj, če želim, da mi ga povejo.

Ne glede na vse, pa sem vedno jaz tista, ki se odločam, kaj je zame in kaj ni, in kdaj, kajti le jaz poznam odgovor na zakaj. In ni mi ga potrebno pojasnjevat nikomur.

Tudi to je neka vrsta svobode – da utišaš vse okoli sebe, da lahko slišiš, kaj bi sploh ti rad.

Kajti TI VEŠ – vedno.

iz srca, Simona ❤

Plemenita želja:

Naj se vsi pametovalci
prekvalificirajo v poslušalce.