MORJE – čudovita energija.
Ko ga zagledaš, si kar naenkrat sproščen, odleže ti.
Ko gledaš to neskončno modrino, ko poslušaš zvok valov, ko vdihavaš slan zrak – se povezuješ z energijo morja.
Vsi ljudje se hodimo napajat s to energijo. Tako čudovita je in tako mogočna.
Zapelje nas v sanjarjenje, da bi kar za zmeraj živeli nekje ob morju in se večno napajali z njegovo energijo. Prevzame nas.
Ljudje smo navajeni jemati.
Zdi se nam kar samoumevno, da nam kar vse pripada – tudi morje, ker je pač tam.
Jemljemo dokler je kaj jemati, dokler ne zmanjka.
In vmes nas le redkokdaj prešine, da bi kaj dali nazaj.
Zakaj? Ker lahko!
Gledamo novice po svetu in se pritožujemo nad stanjem.
Morje polno smeti, polno plastike, polno strupenih substanc.
Živali umirajo zaradi naše nečimrnosti. Namesto hrane goltajo naše odpadke.
Naravovarstveniki postajajo glasni, rešujejo, kar se rešiti da, iščejo rešitve.
Mi opazujemo, kaj se dogaja v svetu, kaj se dogaja z morji sveta.
Novice so zastrašujoče, preplavljajo medije v kupu ostalih novic.
V parih sekundah tako vidimo želvo s plastično vrečko na glavi, reklamo za novo kremo proti gubam, umirajočega otroka v Afriki, kdo si je v Hollywoodu kaj povečal,…
Tak je današnji svet – prepravljen z novicami, ko prebereš deseto, pozabiš prvo.
In potem ugasneš TV, odložiš telefon in živiš svoje ustavljeno življenje po svojih navadah.
Saj so tam zunaj drugi, ki se ukvarjajo s problematiko.
Ljudje smo navajeni prelagat odgovornost na druge. Potem nam ni treba. Itak pa se kaj dosti ne da naredit. Za to so ustrezne organizacije, politika, vlade, države…
Ker večina ljudi razmišlja tako, se posledično naredi veliko manj kot bi se lahko, in se večina prebivalstva samo spreneveda v nekem čakanju neke globalne rešitve problema.
Vmes pa veselo hodimo na morje, ga gledamo, ga vohamo, ga poslušamo, se kopamo v njem.
Toliko dobimo vsako leto od njega – tega čudovitega modrega velikana, da vsakič ko pridemo domov, začnemo sanjariti, kako bi večkrat lahko uživali v njegovi energiji, kako bi lahko celo poletje bili na morju, kako bi se kar preselili na morje.
Kako bi lahko čim več zaužili te magične energije.
In morje daje…
Dragi moji plemeniti ljudje, ki verjamem, da vam je mar.
Kaj če bi bili neskončno hvaležni tej najbolj čudoviti energiji, ki v nas sproža take lepe občutke?
Kaj, če bi dali kaj nazaj?
Kaj?
- energijsko podporo
Naslednjič, ko boš na morju, ozavesti to energijo – živa je.
Ozavesti vse življenje v njem, vse rastline, vse živali.
Zapri oči in pokliči energijo morja naj te napolni. Poveži se z njim, z vsem življenjem v njem.
In potem mu pošlji nazaj svojo pozitivno energijo. Blagoslovi ga, blagoslovi valove, blagoslovi živali, blagoslovi rastline, koralne grebene…
Zahvali se morju.
Ne bodi zgolj odjemalec.
Postani tudi ti varuh morja.
Ne jemlji ga samoumevnega.
Kaj še?
- fizično podporo
Odloči se, da boš dosledno ločeval odpadke, izbiraj izdelke z biorazgradljivo embalažo, reduciraj plastične vrečke, uporabljaj ekološka čistila,… Bodi zavesten pri izbiranju zase in za naravo.
In preden zaplavaš v morju, pomisli, kaj vsebuje tvoja krema za sončenje, kajti te snovi boš vnesel vanj.
Večina krem za sončenje vsebuje škodljive snovi, ki škodijo življenju v morju.
Te snovi, mimogrede, škodijo tudi tebi.
Vendar pa danes na prodajnih policah najdeš izdelke, ki so zdravju in okolju prijazni
in morju prijazni –
Tudi z izbiro morju prijazne kreme za sončenje daš nekaj nazaj – spoštovanje.
Izbereš, da ti je mar, in s svojim dejanjem prispevaš – odločiš se, da ga ti ne boš zastrupljal.
Vsako dejanje vsakega človeka na tej Zemlji šteje.
Dovolj je čakanja, da za nas nekdo drug uredi.
Ti si tisti, jaz sem tista, ki lahko nekaj naredim takoj.
Kajti dokler bomo ljudje samo čakali in se sprenevedali in hkrati jemali, se bomo večno ubadali le s posledicami napačnih dejanj prebivalstva tega planeta, ki ga tvorimo posamezniki.
Začnimo raje kreirat nekaj novega.
Začne se s hvaležnostjo in spoštovanjem.
in z vsakim plemenitim dejanjem
iz srca, zaljubljenega v morje, Simona ❤
Plemenit poziv: »If not now – when? If not you – who?« »Če ne zdaj – kdaj? Če ne ti – kdo?« Neale Donald Walsch
© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.