Vsak je lahko kritik - Plemenitenje

Verjetno ste že opazili, da je ta svet poln kritikov.

Takšnih ljudi, ki čakajo, da nekdo nekaj ustvari in potem to komentirajo, kritizirajo, pljuvajo.

Ta pojav je prisoten povsod, kjer se porajajo nove ideje in ustvarjajo nove stvaritve.

Takoj, ko pride nekaj na plan – neka nova vsebina – tam zunaj v zasedi prežijo kritiki, ki nemudoma sprožijo energijski napad v obliki posmehovalnih komentarjev.

Torej, ko danes v tem svetu nekaj narediš, boš prej kot aplavz, dobil to zgornje.

Zakaj je temu tako?

Zakaj se zdi, da svetu »vladajo« kritiki ne kreatorji?

Predvsem zato, ker številčno prevladujejo. Veliko več je kritikov kot kreatorjev.

Zakaj?

Ker je to tako zelo enostavno.

Najlažje je biti kritik. To ne terja prav nobene ustvarjalne energije.

Vsak najmlajši otrok je lahko kritik. (In po navadi tudi je, to vedo vsi starši. 🙂 )

Od kod izvira kritika, posmehovanje?

Izvira iz lastnega nezadovoljstva s samim seboj, s svojim življenjem, z nezmožnostjo kreiranja.

Seveda ni vsaka kritika slaba.

Če je podana dobronamerno in je konstruktivna, je seveda taka kritika dobrodošla. Ta po navadi kritizira neko stvaritev z namenom izboljšanja le-te in nikoli ni žaljiva do kreatorja samega.

Če npr. poveš kuharju, da so špageti razkuhani, ta kritika ni namenjena posmehovanju njegove stvaritve, ampak izboljšanju le-te.

V resnici vsi ljudje znamo ločiti dobronamerno kritiko od slabonamerne, ki žali, posmehuje, energijsko napada.

O tovrstnih kritikah je danes tukaj govora oz. pisanja.

In na drugi strani kritiziranja se nahajajo kreatorji.

Tisti kreatorji, ki kreirajo z dobrim namenom.

Biti kreator zahteva vloženo energijo (čas, denar, neprespane noči, soočanje s strahovi in kritikami,…)

Bolj naporno je biti kreator kot kritik.

Zakaj potem ubrati to pot?

Ker se ob kreiranju nečesa, kar izhaja iz tebe, vedno počutiš dobro, napaja te z zadovoljstvom.

Kreator ve, kaj hoče in deluje v skladu s tem – kreira.

Zaradi kreatorjev danes lahko gledamo TV, se vozimo po zraku, nakupujemo iz svojega kavča, beremo knjige, ki nas plemenitijo, (zagotovo je tudi njih nekdo kritiziral), jaz lahko delim tole vsebino z vami na spletu, ….

Cela zgodovina je polna kreatorjev.

Bolj malo so omenjeni kritiki.

Nisem še zasledila, da bi komu postavili spomenik, ker je tako dobro kritiziral druge. 🙂

Zato dragi moji kreatorji tam zunaj, ki kreirate s plemenitim namenom,

jaz vam čestitam za to, kar počnete.

Naj vas kritike ne zaposlujejo preveč, sploh pa ne zaustavijo na vaši poti.

Saj veste – v resnici sploh niso namenjene vam.

Človek, ki je zadovoljen sam s sabo, nima potrebe po zasmehovanju drugih.

In tisti, ki se še vedno nagibate kritiziranju v obliki posmehovanja in zaničevanja in žaljenja – usmerite svojo energijo v kaj bolj pozitivnega,

v lastno kreacijo, na primer.

Presenečeni boste, ko boste uvideli, da vas to zna mnogo bolj zadovoljiti in osrečiti, kot kritiziranje.

Da, vsak je lahko kritik, ampak

vsak je tudi lahko kreator,

razlika je le v odločitvi.

iz srca, Simona ❤

Plemenit poziv:

Dragi kritik -
naredi ti bolje.