»Prekletstvo« primerjanja

V človeški naravi je, da se primerjamo z drugimi.

Kje točno se nahajaš, vidiš šele potem, ko preskeniraš okolico, v kateri se giblješ. Ker moraš najprej pogledati, kje se nahajajo drugi okrog tebe. Šele potem ugotoviš, katero pozicijo zasedaš v tem okolju ti.

Ko se pozicioniraš, takrat se začne – »prekletstvo« primerjanja se aktivira.

Vsi to počnemo. Ugotavljamo, kje smo v primerjavi z drugimi v naši okolici.

In ko to ugotavljamo – ugotovimo predvsem, kje nismo (to je to »prekletstvo«). In v to samoanalizo vnesemo še koncept časa in dobimo »zmagovalno« kombinacijo za samouničevalsko razmišljanje.

Kako ima lahko on pri teh letih že spet nov avto, jaz pa še starega nisem odplačal?
Vse prijateljice v mojih letih so že poročene.
Pri teh letih bi morala imeti že dva otroka.
Deset let je mlajši od mene, pa je že na vodstvenem položaju.
…

In potem sledi zamera in upravičevanje, zakaj drugi imajo, ti pa še vedno ne.

Še povohal ni življenja, pa kar vse ima.
Lahko njemu, saj je vse dobil.
Lahko je biti uspešen, če se že rodiš z zlato žlico v ustih.
S tako starševsko podporo, bi tudi jaz že kaj dosegla.
…

In prideš do zaključka, ki grenko skeli.

Očitno nisem dovolj pameten.
Očitno nisem dovolj sposoben.
Očitno nisem več dovolj mlad.
Očitno se nisem rodil pravim staršem.
Očitni mi ni usojeno.
…

Razdejanje, ki ga za seboj pušča »prekletstvo« primerjanja.

Razodetje: Nikoli nisi dovolj dober zase, ko se primerjaš z drugimi.

Ker se skoraj vedno primerjaš s tistimi, ki imajo vse tisto, kar si ti želiš, pa tega še nimaš.

Zato začneš verjeti, da si slabši, manj vreden, manj sposoben, manj ustrezen.

Ne dosegaš norme, ki jo presenetljivo dosegajo vsi v tvoji okolici. Vsaj tak občutek imaš.

In nikoli se ne konča. Ko postaneš uspešnejši, se začneš družiti s še bolj uspešnimi ljudmi. Ko se preseliš v novo hišo, pristaneš v novem okolju s še boljšimi hišami, …

In začne se nov krog primerjanja v novem okolju.

Zato zmotno misliš, da so tisti, ki se nahajajo v konici sveta, kaj bolj zadovoljni. Samo v drugačnem okolju se gibljejo, ampak primerjanje je pa isto.

Tudi zelo dober in uspešen igralec v Hollywoodu se primerja z drugim igralcem, ki ima že dva oskarja, on pa še nima nobenega.

Tudi zelo lepa in uspešna in talentirana in svetovno znana pevka se primerja z novo pečeno pol mlajšo pevko, ki ji s svojim talentom in mladostno lepoto že diha za ovratnik.

Tudi izjemno uspešen športnik se primerja z drugim športnikom, ki že ima olimpijsko medaljo.

Tako se v »prekletstvu« primerjanja giblje cel svet.

Tudi jaz sem se vrtela na tem vrtiljaku konstantno – brez izhoda. Delala sem kroge za krogom. Cel svet se mi je zdel krivičen. Skrajno sem bila ves čas nesrečna, ker se nikakor nisem mogla nikamor uvrstiti. Moje življenje je potekalo tako zelo drugače od vseh ostalih, da se mi je včasih zazdelo, da sem zgrešila planet. Nobene norme nisem dosegala.

Po začaranem krogu, na videz neskončne vožnje, sem uspela izstopiti. Kako?

Nehala sem se primerjati.

TO JE EDINI IZHOD !

Vsak izmed nas je začel v drugi izhodiščni točki. Vsak ima svojo zgodbo. Vsak ima svoje izzive v življenju, ki jih mora oddelati. In ja, nekateri so prav zares neprijetni in nekateri celo grozni. Vsak ima svoje sosledje dogodkov, ki mu rišejo življenje. Pač ne pašemo vsi v isto šablono.

In največkrat niti ne poznaš cele zgodbe tistih, s katerimi se primerjaš. Vse hiše z lepo fasado se nam zdijo lepe. Ampak za veliko teh navzven lepih hiš ne vemo, kako v resnici izgledajo od znotraj.

Kaj se zgodi, ko se nehaš primerjati z drugimi?

Ugotoviš, da si OK.

Kako izstopiš iz vrtiljaka? Kje so vrata?

Tukaj so – na njih piše HVALEŽNOST.

Poglej okrog sebe, kje si in kaj vse imaš. In bodi hvaležen za to.

In ne le hvaležen – bodi ponosen nase.

Primerjava je definitivno na mestu – to izhaja iz tvoje ambicioznosti.

Torej – ja – primerjaj se, ampak sam s sabo. Poglej, kje si bil in kje si zdaj, pa ne le materialno, poglej tudi z vidika osebnega razvoja. In ko najdeš pristen navdih v svoji okolici, naj ti bo le ta za zgled, ne za primerjavo.

Jaz občasno še zaidem na ta vrtiljak, ampak je vožnja vsakič krajša, ker vem, kje je izhod in poznam alternativo.

Ne se predolgo zadrževat na tem vrtiljaku, postane precej neprijetno, začne se ti vrteti in zamegli se ti pogled. Zato, ko ugotoviš, da si na vrtiljaku, najdi izhod, kolikor hitro se da, izstopi in hodi naprej po svoji poti – le ta te bo pripeljala tja, kamor si namenjen.

Ambicioznost pa le ohrani, ker imaš lahko vse, kar imajo drugi 🙂 .

iz srca, Simona ❤

Plemenita misel:

 Primerjava je odveč      
  -  unikat si.