Ljudje pri svojih odločitvah velikokrat tehtamo in se ukvarjamo s principi v vsakodnevnem življenju, ko se soočamo z raznimi situacijami.
Veliko ljudi se npr. sprašuje, ali je smiselno ločevati odpadke, ker baje, da potem iz vseh zabojnikov vse pristane na istem kupu.
Torej, zakaj bi ločevali?
Ko pred trgovino stoji brezdomec, ki hoče kovanec ali dva, se sprašujemo ali je smiselno mu dati denar, ker ga bo itak zapravil za steklenico vina in pločevinko piva.
Torej, zakaj bi mu dali?
Ko kupujemo čistila in kozmetiko in razna sredstva, se sprašujemo ali je smiselno se ukvarjati s tem, da kupimo okolju in živalim prijazno. Itak se skoraj nihče ne ukvarja s tem, po pogledu na druge nakupovalne košarice.
Koliko sploh pripomorem – en sam?
Ko srečujemo ljudi v svojem življenju, tudi tiste – mimoidoče, se sprašujemo ali je smiselno nekomu, ki ga ne poznamo, podariti nasmeh? In reči kako prijazno besedo npr. prodajalki na blagajni, ki ves čas sedi tam in hiti, da doseže normo? Ne le, da se ne zdi smiselno, celo čudaško zna izpasti.
Torej, zakaj bi sploh trošili našo energijo za kar nekoga?
Ja, v tem življenju se tako zelo ubadamo s tem, kaj je smiselno in kaj ne, da zgrešimo smisel sam.
In kje je potem smisel?
Razodetje: Smisel je v odnosu.
?
Vedno gre za odnos.
Vsi smo energijska bitja. Zato v odnosu do nečesa sprožamo določeno energijo. In z delovanjem izrazimo, kdo smo.
Ko razmišljamo ali je smiselno ločevati odpadke, če le ti (tako se govori) romajo na isti kup na odpadu, se v resnici ukvarjamo z nekimi zunanjimi okoliščinami in ne z odnosom do tega. Ko gre za odnos, se vprašamo, ali nam je mar do okolja? In kako hočem jaz delovati v zvezi s tem? Ker je to moja energija, ki jo z mojim delovanjem širim.
Jaz bom ločevala odpadke, ker sem oseba, ki ji je mar za okolje, to je moja energija, ki jo hočem ustvarjati.
Ko srečam brezdomca – spet gre za odnos. Lahko se ukvarjam s tehtanjem ali se splača, itak bo zapil, ali pa se odločim za sočuten odnos do sočloveka, ki je v stiski. Odločim se narediti nekaj dobrega za nekoga – to je tisto, kar odraža mene.
Kaj bo on potem delal naprej s podarjenim, je njegova stvar, njegova odločitev, njegova energija, tisto, kar bo odražalo njega.
In ko kupujem naravi in živalim prijazne produkte, je zame pomembno, da to dejanje pove več o meni, kot avto, ki ga vozim. Avto je nekaj, kar imam. Dejanja govorijo o tem – kdo sem.
In ko človeku namenim nasmeh ali prijazno besedo, s tem dejanjem povem, da sem prijazna in nasmejana oseba, in da širim prijazno energijo.
Gre za to, kakšna oseba hočem biti v odnosu do sočloveka, do živali, do narave in v končni fazi tudi do sebe.
Kajti, ko cenim druge, cenim sebe.
Ko spoštujem druge, spoštujem sebe.
Ko sem sočutna do drugih sem sočutna do sebe.
Ko mi je mar za živali, za naravo, za sočloveka, mi je v resnici mar zame.
Kajti
»Noben človek ni otok…«
John Donne
Vsi smo vselej povezani z vsemi in vsem.
Zato naslednjič, ko boš tehtal, kaj je smiselno in kaj ne, se vprašaj:
»Kaj je tisto, kar odraža mene?«
To je tvoj smisel.
In ko se enkrat začneš zavedati, kaj te odraža, se zgolj »ne odražaš«, ampak se začneš ustvarjati.
-v odnosu do vsega in vseh.
iz srca, Simona ❤
Plemenito vprašanje: Kdo si v odnosu do…? In predvsem – kdo hočeš biti?
© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.