Potreba po pripadnosti

Pripadnost

Ljudje moramo pripadati, drugače se počutimo izgubljeni.

Pripadati nekomu, nečemu…

Saj smo samosvoji in najprej moramo pripadati sebi, kajti šele, ko imamo lastno identiteto, lahko zares izražamo pripadnost v odnosu do nekoga, do nečesa.

Torej ne gre za tisto najstniško pripadnost, ko se še iščeš, ko brez pripadnosti sploh ne veš, kdo si, ko te določa okolica, ko se zdiš sam sebi toliko vreden, kot te vrednoti skupina, ki ji želiš pripadati.

Okolica te več ne determinira, zdaj si odrasla osebnost, in se več ne iščeš, temveč se ustvarjaš. Drznem si trditi, da ste tisti, ki berete tole pisanje, že zdavnaj na tej stopnji.

Pa vendar…. rabiš pripadati – nekomu, nečemu.

Drugače se življenje zdi ohlapno in zmedeno, in brez posebnega mesta zate.

Pripadati….partnerju, družini, otrokom, službi, delu, domu, kraju,…

Pripadnost prinaša zadovoljstvo in občutek varnosti in pomembnosti.

In ko nekomu oz. nečemu pripadaš, je le ta/to zate pomemben/pomembno.

S pripadnostjo označiš pomembnost tistemu, komur/čemur pripadaš.

Če čutiš pripadnost do partnerja, je partner zate pomembna oseba v tvojem življenju, če čutiš pripadnost delu, je delo zate pomembno,…

In ne le to – ti se počutiš pomembnega v odnosu do tistega, komur/čemur pripadaš.





Razodetje: Pomembnost in pripadnost sta sorazmerni.





Bolj kot se počutiš pomembnega v službi, bolj ji pripadaš.

Bolj kot čutiš pripadnost svojemu kraju, bolj je zate pomemben.

V tem času hitrega tempa, ko življenje velikokrat kar drvi mimo, mnogo ljudi velikokrat ne čuti pripadnosti do skoraj nikogar/ničesar. In so kar razpršeni vsepovsod, nikomur in ničemur ne pripadajo.

Iz tega se razvije osamljenost, iz pomanjkanja občutka pripadnosti in pomanjkanja občutka pomembnosti.

Ker se ne zdiš dovolj pomemben v odnosu do nekoga/nečesa, le temu ne moreš pripadati. In, če ne pripadaš, postaneš osamljen, zdi se ti, da tam zunaj ničesar ni – zate.

Od tu se razvije lahko melanholija, depresija in celo težnje po samomoru.

Ljudje na tem svetu moramo pripadati.

Razmisli o tem. Komu ali čemu pripadaš ti? Kaj v svojem življenju označuješ kot pomembno?

V tistem, v čemer čutiš pripadnost, si res dober.

Če čutiš pripadnost delu, si zelo dober delavec, če čutiš pripadnost kraju, si zelo dober krajan, če čutiš pripadnost partnerju, si zelo dober partner,…

Ljudje, ki so najbolj zadovoljni v svojem življenju, imajo v njem veliko mero pripadnosti. Počutijo se pomembni.

Zakaj je pa pomembno biti pomemben?

Lahko prebereš v moji pretekli objavi:

https://plemenitenje.si/pomembnost-pomembnosti/

Ne išči pripadnosti, da boš pomemben. Ne išči je le zato, da se lahko nekam umestiš, ne gre na silo.

Pripadaj le tistemu, kar je zate, v skladu s tvojimi vrednotami, res vredno.

Pripadaj človeku, ki tudi sam čuti pripadnost do tebe.

Kljub temu, da vsi ljudje na nek način iščemo pripadnost, se le te na da izsiliti.

Pride sama od sebe, ko je nekaj res »prav«, t.j., ko začutimo, da smo z nekom/nečim zares povezani.

Ne glede na to, da okolica več ne narekuje, kdo naj bi ti bil, ker to določaš ti sam, pa te pripadnost odraža, veliko pove o tem, kdo si. Ali pripadaš uničevanju ali varovanju, ali pripadaš širjenju resnice ali laži, ali pripadaš ustrahovanju ali razsvetljevanju (vse trenutno zelo aktualno).

Jaz si želim zase, zate, za vse, vedno in povsod, pripadnost plemenitenju –plemenitenju sebe. In saj veš, če me bereš, ko se plemenitiš ti, se avtomatsko plemeniti vse okoli tebe.





iz srca, pripadna pisanju, Simona





Plemenit namig:

Če želiš vzbuditi v nekom pripadnost do tebe,
mu povej, kako pomemben je zate.








© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.