Razodetje: Življenje je tek čez ovire.

Vedno so na naši poti. Takoj, ko začneš teči, se prikaže na poti ovira, komaj jo uspeš preskočiti, že pride druga, in tako dalje in dalje.

Zakaj ni življenje bolj lahkoten tek po lepi utrjeni potki?

Ker življenje zahteva rast. In bolj kot nam je lagodno v življenju, bolj leni smo glede osebne rasti. Preprosto, ker nam ni treba.

Vendar življenje zahteva rast – konstantno rast. Če ne rasteš, umiraš. Ni ti bilo namenjeno, da od rojstva do smrti umiraš. Torej zgolj preživljaš ta dani čas tukaj.

Statičnost zavira rast. Rast potrebuje premike. Če se ne premakneš sam, te premakne življenje, po navadi dol, da bi našel pot gor.

Ovire na poti so sredstva za graditev sebe na poti. Kajti jasno je, da moraš biti veliko močnejši in bolj sestavljen, da si sposoben teči čez ovire, kot zgolj lahkotno teči po rožnati potki. Na poti moraš marsikaj okrepiti, da lahko preskočiš oviro, in naslednjo in naslednjo, in predvsem, da ne obupaš nekje vmes, ker se ovire kar ne nehajo.

Ali ovire kdaj v življenju izginejo? Odgovor je NE.

Tako pač je. V resnici se ovire nikoli ne končajo. Celo znajo postati čedalje bolj zahtevne, ampak z našo osebno rastjo tudi mi postajamo čedalje bolj usposobljeni za premagovanje le teh.

Torej – nikoli se ne sprijazni z oviro, tam je, da greš čez njo, vendar pa se sprijazni z dejstvom, da je življenje tek čez ovire.

Ali kdaj postane lažje? Bolj kot lažje, postane bolj smiselno.

Kdaj?

Ko začneš celostno razumeti sebe, to je tvoj zemeljski jaz in tvoj višji jaz, torej sebe kot telo in sebe kot dušo. Ko začneš razumeti, zakaj si tukaj, v odnosu do sebe in do sveta. Vidiš malo širšo sliko in znaš razumeti ozadje dogajanja.

Ne zaganjaš se več v vsako oviro in spotakneš obnjo in kar naprej padaš. Sčasoma, ko začenjaš razumeti ovire, se jih naučiš preskakovati bolj samozavestno z močnejšim odrivom.

To so mojstri. Ne tisti, ki nimajo ovir, kajti vsi jih imamo. Mojstrstvo je razumeti oviro na poti, kajti ko jo razumeš, jo lažje premostiš, in ko jo razumeš, se le ta ne bo ponavljala v nedogled. Seveda pa bodo prišle druge.

Vse skupaj izgleda kot nekakšna računalniška igrica.

Začneš na nivoju 1. Ko ga obvladaš in se prebiješ skozenj, preideš na nivo 2 in tako naprej. Ampak vsak nivo je zahtevnejši. Vendar, če si uspel priti do njega, pomeni, da si dovolj sposoben, da se soočiš z njim in ga uspešno oddelaš. Mogoče ne prvič, ne drugič, ampak z vztrajnostjo prideš do konca, in preideš na naslednji nivo.

Ko oddelaš nivo 4, si že totalen car in ni ti jasno, kako se ti je nekoč nivo 2 zdel prezahteven.

To je življenje – prehajanje iz nivoja v nivo – vedno višje in višje.

Nima smisla ponavljati vedno znova in znova isti nivo zgolj zaradi občutka, da je sedaj zares lahko, ker ga obvladaš. Čeprav veliko ljudi počne ravno to.

Kajti egu udobje pač paše. Zakaj bi se matral, če ni treba. Tako nekateri ljudje »igrajo« isti nivo v nedogled, ker se ob tem počutijo carji. Ne zavedajo pa se, da osebnostno in duhovno umirajo. Njihov ego ima žur, duša pa je nesrečna. Kar se opazi pri teh ljudeh, zdi se, da jim gre zares dobro, vendar notranje niso zadovoljni.

Torej, ko obvladaš nek nivo, je čas, da greš naprej – višje. To je smisel tvojega bivanja. To si želi tvoja duša. In ker si tvoja duša ti, si v resnici globoko v sebi to želiš ti.

Ko zadovoljiš želje duše, si notranje zadovoljen, znotraj sebe veš, da delaš prav, čeprav si navzven velikokrat nervozen, ker se ego pač upira rasti in na vsak način hoče ostati v varni coni udobja.

Pot navzgor nikakor ni lahka, je pa smiselna. In, ko ozavestiš ta smisel, je to edina pot, po kateri hočeš iti.

Kajti zavedaj se še enega dejstva, na poti navzgor ne postajajo samo ovire zahtevnejše, temveč postajajo tudi nagrade čedalje bolj bogate.

Če obtičiš na nivoju 1, ne boš nikoli vedel, kaj vse bi lahko dosegel na nivoju 5. Sem te prepričala? Torej smisel življenja je rast, zato na poti rasti pogumno premaguj ovire, ter radostno pobiraj nagrade, ki ti na tej poti pripadajo.

iz srca, Simona ❤

Plemenit razmislek:

Koliko časa si že na istem nivoju?
Je čas za premik?
Hočeš več?
Si drzneš iti naprej?
Kaj pravi tvoj ego o tem?
In kaj pravi duša?
Koga boš poslušal?

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.