Družina je ena sama - Plemenitenje

Velikokrat slišim stavek: »Družina je ena sama.« Nanaša se na primarno družino, na tisto, iz katere izhajamo.

Ker imamo eno samo družino, se spodobi, da ji namenjamo vso pozornost, kajti teh ljudi nekoč ne bo več in tebi bo ostala slaba vest, da jim nisi namenil več svojega časa. Tako nekako se glasijo govori o eni sami družini.

Res je – vsi izhajamo iz neke družine; le ta nas je oblikovala in zasidrala v nas vzorce, s katerimi hodimo po svetu. To je naš družinski sistem, v katerega smo čustveno vpeti.

Ta družinski sistem je izjemno zanimiv in precej kompleksen. Vse, kar doživljamo v povezavi z družino, doživljamo potencirano v primerjavi z drugimi našimi odnosi.

Npr. nekaj kar ti reče mama/oče, te lahko desetkrat bolj razveseli ali užalosti, kot če bi ti rekel to nekdo izven družine.

Sistem terja pripadnost svoji družini, v nasprotnem primeru te čaka močan občutek krivde.

Družina ima prav poseben status. V družini dovoliš in toleriraš marsikaj, kar zunaj nje ne bi.

Zakaj? Ker je družina ena sama.

Vendar…

Največ stisk izhaja iz te ene same družine. Velikokrat so popolnoma odrasli in samostojni ljudje žrtve družinskega sistema, in velikokrat se tega niti ne zavedajo.

Npr. odrasla oseba se celo življenje žene za uspehom samo zato, da bi dobila potrditev svojega očeta – vzorec: sprejemljiv sem samo, če sem uspešen.

Npr. Odrasla oseba je izrazito nagnjena k hipohonderstvu – vzorec: nekdo se ukvarja z mano šele takrat, ko sem bolan.

Veliko ljudi celo življenje preživi v teh zapečenih družinskih vzorcih, ki jih nezavedno vodijo. Zvesti so jim – in zvesti so eni sami družini – kot se spodobi.

Kaj se spodobi?

Edino, kar se zares spodobi je, da znaš poskrbeti zase v večni gradnji samega sebe in pri tem zavestno oceniš, kaj je zate dobro in kaj ne, kaj vzpodbuja in kaj zavira tvojo rast, ob katerih ljudeh rasteš in ob katerih nazaduješ ali stagniraš.

Kako oceniš resničen odnos z osebo v družini?

Tako, da mu odvzameš naziv: mama, oče, sestra, brat, babica, dedek, …teta, stric…

In se vprašaš:

Ali me ta oseba spoštuje?

Ali me ta oseba spodbuja?

Ali me ta oseba resnično pozna?

Ali tej osebi lahko zaupam?

Ali na to osebo lahko računam?

Kakšne volje grem od te osebe?

Ali bi se družil s to osebo, če ne bi bila član družine?

Ko si odgovoriš na ta vprašanja, dobiš bolj jasen vpogled o osebi iz tvoje družine.

Sedaj pa naredi obratno pri ljudeh v tvoji bližini, ki ne pripadajo tvoji družini – ljudi, ki si si jih sam izbral za svojo družbo.

Pomisli na te ljudi in ji dodaj nazive: mama, oče, sestra, brat,..

Ali imaš prijateljico, ki te tako zelo pozna in diha s tabo, da bi bila lahko tvoja sestra?

Ali imaš prijatelja, ki ti je kot brat?

Ali imaš ob sebi osebo, ki nosi očetovsko energijo trdne opore, ponosa?

Ali imaš ob sebi materinsko osebo, ki te zna energijsko pobožati?

Kaj hočem povedati?

Družina je res ena sama, vendar družinski člani oz. energija, ki jo nosijo, pa je tudi izven družine.

Nimajo namreč vsi ljudje takšne sreče, da so se rodili v družino z idealnim očetom, idealno mamo, idealno sestro/bratom… Znotraj mnogih družin je veliko nasilja, zlorab, nespoštljivih odnosov.

Zato ne vztrajat v nefunkcionalnih odnosih nefunkcionalne družine, ki te ne podpira, ampak degradira.

Ujetosti v družinski sistem se osvobodiš tako, da mu nehaš dajati takšno veljavo.

Spoštuj in namenjaj energijo tistim odnosom, ki so tega vredni, ker se spodobi zaradi tebe, ne zato, ker tako narekuje okolica in družbena pravila.

Kdo je bolj oče – biološki oče, ki pije in pretepa ali očetovski lik v človeku, s katerim nisi v sorodu, ki te posluša in podpira?

Naj ti bo najbolj mar za tiste ljudi, ki jim je najbolj mar zate.

Vlagaj energijo v tiste ljudi, ki jo vlagajo vate.

Le tako si boš ustvarjal pogoje, kjer boš lahko rastel – se plemenitil.

iz srca, Simona ❤

Plemenita družina:

je tista, v kateri se počutiš
sprejeto, spoštovano, ljubljeno in varno.
 
Izbor le-te si lahko ustvariš sam.