Veseli december – praznični blišč vsepovsod, lučke, stojnice, darila, zabave, druženja, kosila, večerje – veselje – veselje – veselje –

Vsaj tako izgleda v blišču prazničnih dni. Vendar za vsakim pročeljem blišča obstaja temno zakulisje stiske.

Veliko jih je. Opazim jih na obrazih ljudeh.

Temu prazničnemu vzdušju se ne da izogniti, čeprav je veliko ljudi, ki bi jim odleglo, da bi ga že bilo konec in bi se življenje spet vrnilo v stalnice vsakdanjika, kjer te vse na vsakem koraku ne opominja, da nisi tam, kjer bi hotel biti.

December narekuje nakupovanje, zapravljanje, druženje, bogate pojedine, nazdravljanje, …

Ob vsem tem dogajanju pa se prebujajo stiske, ki zajemajo vsa področja pomanjkanja. In v tem času je doživljanje pomanjkanja potencirano.

Kajti težko je ljudem, ki v času zapravljanja nimajo kaj zapravljati, in jim njihovo trenutno stanje ne omogoča, da bi se lahko predajali decembrskim radostim. Na obraz si nadenejo masko s pripravljenimi izgovori, kako jim letos ni do tega/onega, znotraj sebe pa želijo in tiho trpijo.

In prazniki ne prizanašajo tistim, ki so sami.

December je mesec osamljenosti.

Na vsakem koraku opomini, da nimaš nekoga, ki bi užival z njim v tem prazničnem vzdušju. Na TV-ju pocukrani božični filmi s srečnim zaljubljenim koncem, na radijskih postajah božične pesmi,…

Veliko ljudi se na božično jutro zbudi samih v postelji. Nekateri niti smreke ne postavijo, da jih le ta ne bi opominjala, da ni nikogar, s katerim bi delili pogled nanjo, ko bi se na kavču stiskali pod toplo odejo, in na božični večer ali božično jutro skupaj odprli darila.

Veliko ljudi na silvestra ob polnoči nima nikogar, ki bi ga poljubili. Držijo kozarec v roki, gledajo ognjemet, poslušajo pesem Silvestrski poljub (ki je, mimogrede, pesem o osamljenosti), s prikritimi solzami v očeh in cmokom v grlu razpadejo v prehodu v novo leto. In res zakopljejo silvestrski poljub v sebi, ker jim očitno tudi letos ni bil namenjen.

Veliko je nasvetov, kako preživeti te praznične dni. Večkrat sem že slišala, prebrala – saj je samo en dan, ki traja tako kot vsi – 24 ur in mine kot vsi ostali dnevi.

Torej vse kar moraš storiti je, da ga preživiš, počakaš, da mine? Kljub temu, da ne glede na to, kako se sprenevedaš, veš, da to ni zgolj en navaden dan.

Nasvete največkrat radodarno delijo tisti, ki se jim ni potrebno soočati s tovrstnimi stiskami. Vedno je lahko biti pameten za druge.

Zato moj praznični poziv: Ne dajajte nasvetov ljudem, ki so v stiski. Ponudite jim raje pomoč, če lahko. Ali pa bodite raje modro tiho.

Morda se nekoč sami znajdete v takšni stiski in verjemite, nasvet je zadnje, kar v takem trenutku potrebujete.

Za vse ljudi, ki se v prazničnih dneh soočate s stisko pa želim reči naslednje:

Bila tam, doživela in vas razumem.

Saj bo, saj bo bolje – je stavek brez pomena in kilava tolažba.

Sedaj sledi moj nasvet, ki to ni – ampak zgolj govorica izkušnje:

Ne se sprenevedat, da si ok, če nisi. Ne se delat veselega zgolj zato, da zadostiš okolici. Ne se udeleževat vseh druženj, če ti ni do tega. Izbiraj svojo družbo.

In na ta dva kritična dneva ne gre le za preživetje, ker mineta. To je že res, ampak …

Razodetje: Stvari, ki se jim izogibaš, imajo tendenco vračanja.

Torej, če si se/se boš znašel v teh prazničnih dneh v primežu stiske, se z njo sooči – naj pride na plan v vsej svoji grozoti.

Izgovori jo, izrazi jo, povej, kako si žalosten, ker si sam, povej, kako boli tvoja stiska. Izgovori vse, napiši vse, napiši knjigo o svoji stiski, napiši pisma ljudem, ki bi morali razumeti tvojo stisko (ne rabiš jih poslati, le napiši jih), zjoči se do konca.

In pogovori se – z Bogom. Povej mu vse, kar te muči, povej mu, da hočeš pomoč, naj ti pomaga, da ti bo lažje.

Ne glede na to, kako osamljenega se počutiš, verjemi – nikoli nisi sam – nikoli!

In že zdaj se lahko odločiš, kako se boš počutil na silvestrsko noč. Da, res je – odločiš se lahko.

In ob polnoči nazdravi vsej svoji nebeški družbi, ki ti šepeta na uho: »OK je, zaupaj, s tabo smo.«

iz srca, Simona ❤

Plemenit citat:  

Osamljenost je le ena od interpretacij samote.
Interpret pa si TI.

© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.