Božič v meni - Plemenitenje

Na pragu Božiča, še zadnje priprave, zadnji nakupi, zadnje zavijanje daril, zadnje sestavine za božično večerjo.

Kaj sploh je Božič?

Je postavljanje in okraševanje smrekce?

Je postavljanje jaslic?

Je družinsko druženje?

Je odpiranje daril?

So to božični piškoti?

So morda božični filmi?

Je vonj po cimetu?

Je božična večerja?

Je božično jutro?

Je Božiček ali Jezus?

Je vse našteto ali nič od tega?

Kaj je Božič za vas?

Potrošništvo pravi, da je to nakupovanje in darila.

Coca Cola je svetu dostavila najbolj simpatičnega starca v rdečem.

Zraven dodamo še malo pravljičnosti severnega sija in jelenov, ki tečejo po zraku.

Krščanska vera pa poveličuje Jezusov prihod z napevom Sveta noč.

Kakorkoli, to je vse prej kot navaden večer oz. navaden dan.

Takrat si ljudje vzamemo čas – čas zase, čas za naše najbližje. Še trgovine se prej zaprejo. In, ko se to zgodi, nastane – MIR. Nek spokojen mir, ki ga ne doživiš na noben drug dan v letu.

Vsi se pospravijo v tople domove in v, s kadilom odimljene, cerkve.

In na TV-ju se tradicionalno predvajajo vsi deli filma Sam doma. 🙂

Nekaj se spremeni v kolektivni zavesti za hip – prijetno je.

Torej kaj je Božič?

Božič je vse od naštetega, in več, ki ti nekaj pomeni, kajti Božič ni tam zunaj, Božič se nahaja v tebi.

Razodetje: Božič je občutek.

Občutek, ko sediš za mizo s svojo družino,
občutek, ki ti ga vzbuja vonj po cimetu,
občutek, ko vidiš iskrice v očeh otrok ob pričakovanju na Božička,
občutek spokojnosti ob melodiji Svete noči,…

Zato ni pomembno, kaj počneš na ta večer/dan, in ali verjameš v Božička ali Jezusa, ali v oba ali v nobenega. Pomemben je občutek znotraj tebe.

V tem božičnem vzdušju se za hip ustavi in ozavesti to čudovito energijo.

Le zapri oči, sprosti se, in vdihni – Božič.

Jaz obožujem Božič. Božič nosi v sebi prav posebno energijo. Jaz si jo predstavljam kot neko kombinacijo vonja po cimetu in kadilu, najbolj tople odeje, kosmatih copat, kakava v roki, lučkajoče svetlobe, božičnih risank, toplega objema, notranje radosti, iskrive magičnosti in dopuščanja, da se lahko družiš z Jezusom, Božičkom ali pa medvedkom Puuh-jem, kajti Božič znotraj tebe nikoli ne omejuje ampak neomejeno osvobaja.

Zato ga majhni otroci doživljajo tako potencirano. S svojimi velikimi očki ne predalčkajo, kaj je resnično in kaj ne. Resnično je vse, v kar verjamejo.

Tudi pri odraslih ljudeh je tako, le da veliko njih ne verjame več skoraj v ničesar, izgubijo stik s čarobnostjo, in potem so nesrečni, kajti svet brez čarobnosti je pust in turoben in dolgočasen.

Spomnite se tistih svojih otroških dni, ko ste še verjeli. Zdaj se spomnite tega občutka. Itak gre vedno za občutek pri vseh stvareh v življenju. Če si drznete verjeti, boste nazaj dobili tudi ta občutek – tako zelo preprosto. Pa vseeno ne, ker odrasli ljudje tako radi komplicirajo, tako se sami sebi zdijo bolj pametni in resni, v resnici so pa samo še bolj nesrečni.

Božič je idealen čas, da malo ugasneš svoj prenatrpan um, postaneš spet malo otroško naiven, pustiš svojemu notranjemu otroku, da pride na plan in poiščeš v sebi vsa tista pravljična bitja, v katera si nekoč verjel in se ponovno povežeš z njimi. Verjemi, všeč ti bo.

Odpri se vsej božični čarobnosti in naj te domišljija ponese tako daleč, kot ji dovoliš.

Navsezadnje, jeleni letijo, če upaš verjeti v to. 🙂

iz srca, Simona ❤

Plemenita božična afirmacija:

Vse, v kar verjamem, je zame resnično.