V poplavi skrbi - Plemenitenje

Skrbi – vedno so obstajale in vedno bodo. Nekaj najbolj nadležnega in neprijetnega, s čimer se sooča vsak človek na tem svetu.

Tudi ljudje, ki imajo veliko denarja, imajo skrbi. Tudi ljudje, ki imajo urejene odnose, imajo skrbi. Tudi ljudje, ki imajo bleščeče kariere, imajo skrbi.

Če nam je ljudem kaj skupnega na tem svetu, so to zagotovo skrbi.

Skrbi so različne, občutki so pa isti. Ne glede na skrb, vsi občutimo zelo podobne občutke in telesne senzacije, ko nas nekaj skrbi. Neprijetno nam je v telesu, duši nas, napadajo nas misli, ne moremo spati, imamo glavobole, tišči nas v prsih, nemirni smo,…

Kljub temu, da vsi na zelo podoben način doživljamo skrbi, ker gre za doživljanje občutkov ob skrbeh, pa se nam naše skrbi vedno zdijo večje od drugih.

Za vsakega človeka je njegova skrb najbolj zaskrbljujoča, in do svojih skrbi si bolj težko objektiven, kajne?

In po navadi smo lahko empatični do tistih skrbi drugih, ki so nam poznane in smo se že soočali z njimi.

Težko je nekemu brezposelnemu človeku, ki se prebija iz dneva v dan, in se vsak mesec sooča s skrbjo, ali bo lahko plačal položnice, razumeti skrbi nekega poslovneža, ki upravlja z milijoni.

Težko je nekemu staršu treh otrok, ki je preokupiran s skrbjo za otroke, razumeti skrbi neke samske osebe.

Težko je nekemu direktorju podjetja, ki ima tisoč in eno skrb glede poslovanja, razumeti skrbi nekega zaposlenega.

Se strinjate?

Zato se po navadi družimo z ljudmi, ki imajo podobne skrbi. Ste že kdaj to opazili? Ker se tako počutimo slišani in razumljeni. Seveda te nekdo lažje razume, če sodi v isto skupino skrbi, saj ve, s čim se soočaš.

Skrbi so zveste spremljevalke vsakega dne. Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste preživeli dan brez skrbi?

Seveda se zgodi, najverjetneje na dopustu, ko se odločimo tudi skrbi pustiti doma, in včasih celo uspe, ne pa vedno.

To je tudi namen dopusta – oditi nekam stran. Stran od česa? Od hiše, od službe, od ljudi? V bistvu hočemo stran od skrbi. Ker pa so te skrbi vpete na kraj, na ljudi, na službo,… hočemo stran od tega, v okolje ki nas ne opominja na skrbi, povezane z vsem tem.

Zato ni isto, ko imaš dopust in si med dopustom doma, ali pa greš nekam, spremeniš okolje, odideš daleč od vsega.

Dopust ni razgled, ni toplo vreme, ni lep hotel, dopust je občutek brezskrbnosti.

Predstavljajte si to sceno…

»Kaj imaš pa jutri v planu?«

»Jutri imam brezskrben dan.«

»O, jaz imam pa samo dopust.«

Zabavno kajne? No, skrbi so vse prej kot to. Saj nekako shajamo z njimi, ker pač moramo na dnevnem redu, in smo že nekako navajeni na skrbi. Vendar pa se jih včasih nabere preveč in takrat pride do poplave. Takrat se začnemo utapljat v skrbeh, jemljejo nam dih, migamo na vse konce, da se ohranimo na površju in že samo to miganje nam pobere vso energijo. In v nekem trenutku se nam zazdi, da v življenju ni drugega, kot samo skrbi. In te se kar množijo in razraščajo in že prehajajo v strahove, ki pa nas dodatno ohromijo, včasih do te mere, da tudi migati več ne moremo, in preplavi te občutek, da se utapljaš.

Kaj storiti, ko te poplavi, in imaš občutek utapljanja?

Tako, kot v vsaki nevarnosti – pokličeš na pomoč – glasno kar se da. Naj te nekdo tam zunaj sliši. Povej, da se utapljaš in da rabiš rešilni jopič. Dovoli, da ti nekdo pomaga.

Ljudje se včasih predolgo utapljajo sami, nekateri se na žalost celo utopijo.

Glede na to, da vsi ljudje na tem svetu doživljamo občutke skrbi, in vsi smo že doživeli takšno ali drugačno poplavo, je nekdo tam zunaj, ki bo razumel in nam vrgel tisti rešilni jopič, ki ga v določenem trenutku tako potrebujemo.

Skrbi bodo vedno obstajale. Ko minejo ene, pridejo druge, nikoli jih ne zmanjka, pa vendar minejo. Nikoli nimamo eno skrb celo življenje. Poglejte nazaj, stvari ki so vas skrbele pred enim letom, so že zdavnaj mimo. Včasih ugotovite, da vas je skrbelo zaman, ker se je vse skupaj na koncu dobro izteklo.

Izhajaj iz teh izkušenj. Nekaj, kar te močno skrbi danes, se ti čez pol leta ne bo več zdelo zaskrbljujoče, ker se bo uredilo.

Ko pogledaš na skrb iz tega vidika, le ta ni več tako zaskrbljujoča.

iz srca, Simona ❤

Plemenita ugotovitev:

Več kot 80 % stvari, ki nas skrbijo,
se nikoli ne uresniči.