Poznamo človeka, vsaj mislimo, da ga poznamo, in si ustvarimo mnenje o njem.

Včasih celo zavidamo nekomu zgolj na podlagi tistega, kar je očitno očem.

Npr. človek, ki se ves čas smeje, je vedno dobre volje, ima hud smisel za humor, vedno zabava vse v družbi, vedno dobro izgleda, in mu kar damo nalepko, da živi lahkotno življenje in mu nič ne manjka.

Velikokrat takemu človeku celo zavidamo, da je tako pozitiven in predvidevamo, da zato, ker nima skrbi in mu je lepo.

Seveda je lahko temu tako, vendar ne vedno.

Dragi moji, tudi ljudje, ki navzven izgledajo veseli in breskrbni in vedno nasmejani, so lahko znotraj sebe zelo tesnobni ali celo depresivni, in tudi takšni ljudje delajo samomore.

In velikokrat imajo tudi takšni ljudje izjemno težko zgodbo v ozadju, le ne razkrivajo je vsakomur. Včasih je tudi vedrina in humor obrambni mehanizem, s katerim ljudi držijo na  distanci.

Taki ljudje so lahko popolnoma fukcionalni, ko so v službi, v družbi. Ko pa pridejo domov, in jih nihče ne vidi, pa se zlomijo do konca. Ko odložijo svojo čudovito bleščečo masko, pa je pod masko tema.

In potem kakšen človek reče: “Blagor mu, nič mu v življenju ne manjka, nič čudnega, da je lahko ves čas nasmejan.” Ni tako enostavno, kot izgleda.

Robin Wiliams je bil eden najbolj slavnih komikov, zabaval je cel svet, na koncu je sam končal svoje življenje. ….najbolj zabaven človek… Tako je izgledalo.

Naj vas izgled ne pretenta. Zapomnite si –

“Bistvo je očem nevidno.”

Stavek iz malega princa, ki je še kako vedno in povsod aktualen.

Po mojih izkušnjah najmanj manjka ravno tistim, ki vedno povsod vsem jamrajo po dolgem in počez. To so ljudje, ki jim najverjetneje ni nič tako hudega, samo tako željni so pozornosti in bolj kot ne, tebe spravljajo v stisko, ko te energijsko vampirijo, in na nek način manipulirajo z okolico v vlogi žrtve.

Ljudje, ki nosijo resnično bolečino, so v največ primerih tiho. Zakaj? Njihova bolečina je velikokrat tako boleča, da je neizrekljiva. In predvsem ne želijo govoriti o njej širši množici, ker se zavedajo, da ne bodo razumljeni, niti najbolje slišani, zagotovo pa bodo dobili tako imenovane brezplačne nasvete, ki so v resnici samo brezpredmetno pametovanje, ki ne služi ničemer.

Ljudje si velikokrat zmotno predstavljamo, da ljudje v stiski izgledajo utrujeni, zanemarjeni, odsotni, žalostni,…

Ni vse črno belo. To bi bilo sicer zelo enostavno. Tako je npr. v pravljicah. Vsi zlobneži so tudi grdi in vse dobri liki so vedno tudi na videz prijetni.

V realnem življenju pa ni tako. Tudi serijski morilci lahko izgledajo zelo prijazni. Po drugi strani je lahko človek, ki ima zelo grob videz, v resnici najbolj nežna dušica.

Zato je tako težko oceniti človeka  po tem, kar je očitno na pogled.

Kako pa potem veš?  Odgovor je: Ne veš.

Niti ti treba vedeti. V kolikor si si dovolj blizu s človekom, ti bo ta sam zaupal. Za veliko njih pa ne boš vedel /a nikoli.

Tole je namenjeno zgolj odpiranju zavedanja z namenom, da se pa mogoče ubranimo sodbam, in ne delamo zaključkov o ljudeh, ki jih resnično ne poznamo.

Zapomni si –

Vsak ima svojo zgodbo.

Jaz in ti in on in ona in vsi. Te zgodbe nas oblikujejo v osebe, kakršne smo.

In velikokrat se ravno zaradi svoje zgodbe povežemo s človekom, ki ima podobno, ker se energijsko začutimo. Takemu človeku tudi lažje zaupamo, ker je za nas kredibilen. Ima podobno izkužnjo, zato sliši in razume. In po navadi takšen človek ne pametuje.

Včasih res misliš, da je nekomu lepše kot tebi, vsaj tako izgleda. Pomisli za trenutek, da si isto mogoče misli ta oseba o tebi.

iz srca, Simona

Plemenit opomnik:

Nič ni tako, kot izgleda na prvi pogled.

© 2021 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Vsak ima svojo zgodbo appeared first on Plemenitenje.

Meni ni ! Prav zares ne !

Priznati moram, da sem v novo leto vstopila žalostna, kot že dolgo ne. Kot vedno, ko človek nekaj pričakuje, je potem pogosto razočaran. Temu pričakovanju sem tokrat podlegla jaz. Nekako sem se veselila, kako bomo enkrat za spremembo v novo leto vstopili mirno, brez pirotehnike, brez pokanja in onesnaževanja narave.

Vseeno sem nekako upala, da se je človeštvo v letu, ki je za nami, kaj zamislilo, kaj naučilo, kaj začutilo, kaj…

Sledilo je bridko razočaranje, ki ga je povzročilo okrog polnoči skoraj vojno stanje. Solze so se mi vlile po obrazu. A res nikomur ni mar? Za naravo, za živali, ki morajo trpeti, za zrak, ki ga mi hočemo dihati brez mask? A res nikomur ni mar?

In gremo dalje. Kot sem že zadnjič napisala – nadaljuje se. Nismo dojeli. Nič nas ne izuči, uničujemo dalje.

OK nam je, ko demoliramo mi njo – mater naravo. Ko spregovori ona s svojimi orkani, potresi, plazovi, vulkani,… nas pa postane strah, in upamo, da bo mir.

Tudi ona upa na ta mir že zeloooooooo dooooooolgooooooo.

Na vsa njena opozorila odgovarjamo vedno na isti način. In verjemite – njej je mar.

In ne rabi ona nas, mi rabimo njo. Gaia brez nas preživi, mi brez nje ne. Opozarjala bo vztrajno še naprej. Opozarjala bo vztrajno še naprej. Opozarjala bo vztrajno še naprej. Ker ne dojamemo.

Očitno je glasno OK, danes smo to z vso pirotehniko potrdili. Torej se ne pritožujmo, ko bomo prejemali sporočila glasno.  Se bomo takrat veselili ob tem? Mislim da ne. Pritoževali se bomo še naprej in naprej, čez njo.

In tako se nadaljuje….

Težko sem ponosna v tem trenutku, da sem človek. Vem, težke besede, ampak tako čutim. Razočarana sem.

Vem, veliko vas je tam, v bistvu ste tudi tukaj z mano tisti, ki verjamem, da vam je mar. Tisti, ki verjamete v moč plemenitenja. Preredki posamezniki, ki kreirate nov svet. Redki, zato še toliko bolj dragoceni.

Hvaležna za vsakega posebej, ki mu je mar. Če si tudi ti tisti, ki mu je res mar, ne le v besedah, temveč predvsem v dejanjih, hvala ti, ker plemenitiš svet, ki je tako zabluzil.

Grem naprej, korak za korakom. Razočaranje bo preraslo v novo upanje. Vesela bom, če ostaneš z mano na tej poti. Več nas je, močnejši smo.

V tem trenutku pa blagoslavljam naravo, vse potoke in reke, vsa polja in travnike, vse gozdove in drevesa, vsa morja, ves zrak, vse snežinke, vse cvetlice, vse gore, … in vse prečudovite živali.

Lady Gaia, jaz te slišim, in mar mi je.

iz srca, Simona

Plemenitenje ni teorija, je praksa !

© 2021 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Na drugi strani appeared first on Plemenitenje.

Ste ga bili že kdaj deležni? Ja vem, prav se napiše Saj bo, vendar sem ga jaz vedno slišala z e-jem, zato mi tak odzvanja v spominu.

Kdaj se uporablja in kaj sploh pomeni?

V kontekstu je sicer mišljen kot neka instant oblika tolažbe, vendar je vse prej kot to.

Kako se počutite vi, če nekomu razkrijete svojo bolečino in vam le ta odvrne: »Sej bo«? Se počutite potolaženi? Vam odleže? Verjamete, da bo? Kaj že sploh bo?

Med vrsticami ta stavek izraža nezmožnost soočenja poslušalca z vašo bolečino ali pa ga v bistvu ne zanima in se noče ukvarjati z njo. S tem stavkom se vas tako kar malo na hitro odpika.

Včasih celo sledijo nasveti, v smislu, ne bit slabe volje, ne bit tako žalosten, ne razmišljat o tem, raje pojdi ven v družbo,…

Dragi moji, s tovrstnimi nasveti, kakor na splošno z vsemi nasveti, ki to niso, človeku, ki ga nekaj muči, nikakor ne pomagate.

Človek, ki je slabe volje, ki je žalosten, ki ga nekaj mori, oz. nekaj muči, se najverjetneje tako počuti z razlogom.

Nihče verjetno ni tak mazohist, da bi se mučil kar tako, ker mu pač paše.

Včasih je v takih primerih dovolj, ko te nekaj takega zajame, da imaš na drugi strani človeka, ki te posluša – je tam. Mogoče niti razumeti ne rabi, in tudi v veliko primerih ne bo, ampak da je tam.

Človek mora stisko, bolečino prečutiti. Če jo zgolj ignorira in pobegne pred njo, ji mogoče ubeži v tistem trenutku, ampak verjemite, da se kaj kmalu vrne nazaj.

Torej, ko pridejo na plan čustva, jim je potrebno pustiti, da se izrazijo. Žalost je treba izžalovati, prejokati, včasih tudi na glas, jeza mora biti izražena, izrečena, izvpita, prav tako razočaranje, strahovi…

Na silo ne gre. Če je nekdo slabe volje, še dodatno porablja svojo energijo, ko se prisili biti dobre volje, ker ga čutenja ne podpirajo v tem.

Kje oz. kdaj pride v poštev stavek »Sej bo«?

NIKJER IN NIKOLI !!!

To je prazen stavek, ki ne pove ničesar!

Tisti, ki je v stiski, ga prav zares noče slišati.

Zame človek, ki ga izreče, izgubi vso kredibilnost. Pa mogoče delam komu krivico, ker verjamem, da ti ljudje ne želijo nič slabega, samo ne znajo bolje ali pa se jim v bistvu ne ljubi.

Včasih se celo doda še druga polovica stavka: »Sej bo, moraš kar malo potrpeti.«

Preberi še enkrat absurd zgornjega stavka, ki ga dobiš serviranega kot tolažbo.

Torej najprej trpljenje je sprejemljivo, ker sej bo. Ampak pri tem pa še bodi dobre volje.

Jaz bi ta stavek kar prepovedala, ker dela več škode kot koristi.

Kajti včasih se ljudje ne zavedamo, da je samo poslušanje in sočutje mnogo več vredno od nekih kvazi generičnih stavkov.

Nekoč sem nekje prebrala zelo zgovoren citat: »Silence is better than bullshit«, ki ga ne bom prevajala, da ne izgubi pomena v prevodu. Govori pa o tem, da v kolikor ni nekega smisla v povedanem, je vsekakor bolje ostati modro tiho.

Na splošno bi se ljudje morali odvaditi zgolj iz navade govoriti neke vnaprej formirane stavke.

Ne sprašuj nekoga »Kako si«, če te res ne zanima.

In, če že uporabiš “sej bo”, naj bo to začetek stavka, ki ga poveš do konca. Torej, če nekoga tolažiš, da sej bo, povej še, kaj misliš da bo.

Bolj kot izvirne besede, ki jih niso vsi vešči, pa človeku v stiski pomeni dotik, objem in predvsem občutek, da ni sam, da je nekdo tam, ki mu bo stal ob strani, da je nekdo tam, ki mu je mar.

V izrečenih besedah pa naj bo vselej predvsem izražena pristnost izrečenega, ker ne gre za besede, ampak za energijo, ki jih podpira.

In potem res bo – tolažba in podpora z vsebino.

iz srca, Simona

Plemenit citat:

Empatija
je umetnost slišanja
v poslušanju.
 
Je povezava čutenj,
ki izvira
iz globine srčnosti.

In preprosto pove
  - mar mi je.

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post »Sej bo« appeared first on Plemenitenje.

Bomo zdivjali takoj, ko se prižge zelena luč, z vso hitrostjo, ali bomo stopili zavestno, obogateni z novo izkušnjo, prisotni v svet?

Kajti ta izkušnja, v kateri smo se znašli, ni nič drugačna od vseh drugih izkušenj, ki nam jih življenje ponudi. Namen nje je, da se nekaj naučimo, nekaj predelamo, nekaj končno dojamemo, da je ne bo potrebno ponavljat. V kolikor ne dojamemo njenega sporočila, dobimo popravni izpit, in še enega in še enega…dokler ne dojamemo in prekinemo ponavljanje.

Vsak človek nosi s sabo prtljago nekih vzorcev, ki jih predeluje. Kako prepoznaš vzorec? Vedno znova izkušaš iste stvari, lahko v različnih situacijah z različnimi ljudmi, pa vendar je izkušnja ista. To so izkušnje zapuščenosti, ponižanosti, nesposobnosti, ujetosti, …

Namen neke izkušnje je, da ti osvetli tvoj vzorec, da ga ozavestiš in tako  lahko predelaš, ter s tem prekineš vzorec in ponavljanje vedno iste izkušnje.

Tokrat imamo poleg svojih mikro izkušenj, ki so naše lastne, še na meniju tole makro izkušnjo, ki se ne tiče več zgolj posameznika (čeprav tudi, saj posameznik tvori kolektiv), temveč celotne človeške družbe oz. celotne človeške rase.

Ta izkušnja zajema cel svet. Kaj to pomeni? Da moramo v globalnem smislu nekaj dojeti in več ne ponavljati znova in znova v nedogled. V kolikor bomo to spregledali, in zgolj premostili nelagodje ob izkušanju, in nadaljevali, kot da se ni nič zgodilo, uganite – sledi ponovitev izkušnje – ki bo mogoče še bolj glasna, še bolj ekspresivna.

Kajti, če nečesa ne slišiš, ko ti nekdo nekaj govori, le-ta povzdigne svoj glas in pove zadevo bolj glasno, da boš tokrat res slišal. In če še ne slišiš? Je potrebno čakati v neposlušnosti, da se na koncu potem nekdo zadere? To zna zaboleti, zna biti skrajno neprijetno. Vendar ni potrebno priti do dretja, če se odločimo poslušat že na začetku.

Torej obstajata dva scenarija:

Scenarij št. 1:

Dojamemo sporočilo, ne ponavljamo istega vzorca in gremo naprej.

Scenarij št. 2:

Ne dojamemo in se sprenevedamo še naprej, kar pomeni, da po koncu te izkušnje gremo nazaj, kar pomeni, da bomo spet prišli do sem, bodisi v tej, bodisi v kakšni drugi obliki.

Ali vidite pomembnost dojetja sporočila? Gre za kakovost življenja, kakšne bodo naslednje izkušnje.

Kaj pa je sporočilo? 

SPOŠTOVANJE !!!

Tega smo malo izgubili na tej poti človeštva. Velikokrat posamezniku ni mar, potem se pa jezi na kolektiv.

Spoštovanje izhaja iz zavedanja, zavedanja sebe in sveta, in zavedanja sebe v svetu. In ko se nečesa zaveš, takrat sledi delovanje, v skladu s tem novim zavedanjem.

Dajmo primere…

Zavedanje: Zrezki, čevapčiči, pleskavice, kotleti… niso le kos mesa, ampak živali, ki čutijo, so čuteča bitja kot človek, kot tvoj otrok, kot tvoj partner, kot tvoji starši.

Spoštovanje v delovanju: Če ješ meso, in se ti zdi, da ga pač moraš jesti, a ga lahko vsaj zmanjšaš za polovico? Namesto šest dni na teden, z novo zavestjo samo trikrat na teden? Namesto štirikrat na mesec, samo dvakrat na mesec? Tako se začne. S tem pripomoreš, da zaradi tebe umre polovico manj živali kot do sedaj, in za polovico zmanjšaš onesnaževanje, ki ga povzroča vzreja živali (na nivoju tvoje osebne porabe). Se ti to zdi izvedljivo?

Zavedanje: Za pridobivanje dobičkonosnega palmovega olja, se za namen sajenja nasadov palm, iz katerih se prideluje olje, množično izsekava naravne gozdove. S tem se uničujejo celotni ekosistemi in krčijo se območja, kjer živijo ogrožene vrste živali, kot npr. tiger, slon, orangutan.

Spoštovanje v delovanju: V trgovinah obstaja ogromno izdelkov, ki vsebuje palmovo olje, od prehranskih do kozmetičnih. Vsi izdelki imajo na embalaži deklaracijo, kjer so navedene sestavine. Če zavrneš nakup izdelka s sporno sestavino, pripomoreš k ohranjanju ekosistemov, in s tem dejanjem ščitiš živali, ki jih zagotovo rad gledaš v raznih dokumentarnih serijah. Mnogim živalim grozi izumrtje, dejansko se lahko zgodi, da jih bomo lahko videli le še na posnetkih. Takšno škodo dela človek – posredno sam sebi. Pomisli, koliko pripomoreš, če zavrneš zgolj eno sestavino.

Zavedanje: Plastika preplavlja planet, uničuje morja in življenje v njem. Morje pokriva 70 % zemeljske površine ! Zemlja je v večini morje.

Spoštovanje v delovanju: Na voljo so embalaže, ki so biorazgradljive. Veliko je tudi izdelkov, ki ne vsebujejo embalaže, razna mila, trdi šamponi, masažne ploščice. V trgovino se lahko odpraviš s svojo vrečko in ne kupiš vsakič nove, in sadnje in zelenjavo nabiraš v pralne vrečke, namesto klasične plastične za enkratno uporabo. Vsakič, ko zavestno kupuješ izdelke s čim manj plastike, varuješ TVOJ planet. Rešuješ življenja.

Zavedanje: Živali so čuteča bitja. Isto pravico imajo do spoštljivega odnosa in svobode kot človek. V tem trenutku izolacije ne obstajajo le živalski vrtovi, skreirali smo si ČLOVEŠKI VRT ! Srna v gozdu se danes prosto sprehaja, ti pa si ujet v svojem stanovanju/hiši. Ali bomo dojeli, da so živali svobodna bitja, ki niso namenjena zapiranju v živalske vrtove, cirkuse, in razne laboratorije, kjer se izvajajo poskusi na njih za znanstvene namene ter kozmetične produkte. Gre za nehumano mučenje živali !

Spoštovanje v delovanju: Če kupiš izdelek, ki ni bil testiran na živalih, kar označujejo oznake na embalaži, s tem zavračaš testiranje na živalih. Listo podjetij, ki testirajo na živalih in listo podjetij, ki so živalim prijazna najdeš na mojem blogu pod naslovom: Za ljubitelje živali – prilagam povezavo:

https://plemenitenje.si/2019/01/27/za-ljubitelje-zivali/

Lahko bi naštevala in naštevala, ampak mislim, da ste dojeli sporočilo.

Čas je, da začnemo spoštovati sebe, in čas je, da začnemo spoštovati svet, kajti TI SI SVET in SVET JE TI. Najbolj pomembno je dojeti, da je vse povezano z vsem. Kar storiš ti, se odraža v celem svetu, zato je tvoja odgovornost velika, če tudi v majhnih dejanjih. Čas je za upgrade (nadgradnjo) !

Ta pot vodi v scenarij št. 1. In vsi si želimo tega kajne?

Kako boš ti pripomogel k temu?

Ko padejo maske z ust, naj se ne naselijo nazaj na oči !

iz srca, Simona

Plemenit citat:

Iz trenutka "zdaj"
se kreira nov svet,
ali ponavlja star.

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Ko padejo maske appeared first on Plemenitenje.

In ko nisi, nič drugega na tem svetu ni tako pomembno kot to, da bi bil spet zdrav. Če si zdrav, se ne ukvarjaš z zdravjem, če nisi, se ukvarjaš samo s tem.

Zdravje je osnova vsega ustvarjanja.

Kaj je zdravje?

Razodetje: Zdravje je prisotnost sebe.

Kaj pa je prisotnost sebe? To, da se zavedaš, kdo si, in deluješ v skladu s tem, kdo si. Nezadovoljstvo je očiten znak odsotnosti sebe. Ljudje smo velikokrat nezadovoljni  v svojem življenju – nezadovoljni s službo, v katero hodimo vsak dan, nezadovoljni s partnerjem, s katerim smo vsak dan, nezadovoljni s svojo telesno težo, ki jo nosimo vsak dan, nezadovoljni z bivališčem, kjer živimo vsak dan, nezadovoljni…

Izražamo svoje nezadovoljstvo s pritoževanjem, jamranjem, s tem krepimo svoj čustveni sistem – negativna čustva, ki so kompatibilna z nezadovoljstvom, kot so jeza, žalost…

Vendar pa nič ne spremenimo v delovanju. Še naprej hodimo v službo, ki nas dela nezadovoljne, še naprej ostajamo v zvezi, ki nas dela nezadovoljne, še naprej ohranjamo telesno težo, s katero nismo zadovoljni, še naprej živimo, kjer nismo zadovoljni.

Tako se nič ne spremeni, le naše nezadovoljstvo narašča, kar pomeni, da se prisotnost sebe zmanjšuje.

Ljudje smo navajeni kriviti okoliščine za naše nezadovoljstvo. To je veliko lažje, kot da prevzamemo popolno odgovornost za naše zadovoljstvo/nezadovoljstvo, ker smo mi tisti, ki sami reguliramo prisotnost/odsotnost sebe.

Odsotnost sebe odpira možnosti nastanku bolezni.

Tako nastajajo angine, pljučnice, in mnoge druge bolezni od najlažjih prehladov do usodnih rakov.

Seveda se včasih že kot duša odločiš, da boš nekaj na Zemlji izkusil, to je lahko tudi bolezen. Vendar ljudje v večini zbolevajo zaradi odsotnosti sebe, ne dušne odločitve.

V teh dneh se kot kolektiv zavedamo pomembnosti zdravja. Tudi kot kolektiv – človeštvo – smo se znašli v tem izzivu zaradi odsotnosti sebe, po domače povedano – zabluzili smo.

In zdaj v strahu pred virusom, sledimo vsem navodilom, kako ne zboleti. Sledimo kolektivu, dosledno uporabljamo razkušila, maske..

Vendar bo tudi ta virus minil in mi bomo furali dalje in še naprej kreirali zdravje in bolezni iz prisotnosti/odsotnosti sebe.

Tvoje zdravje je tvoja kreacija – tvoje vsakodnevne odločitve, kaj ješ, kaj piješ, s kom se družiš, kaj počneš, kaj misliš, kaj čutiš.

Tvoje zdravje je odziv na tvoje misli, čustva in dejanja.

Bodi iskren do sebe, kajti ti vedno veš, kaj ti koristi in kaj ti škodi.

Zato na slehernem koraku s svojimi odločitvami v življenju izbiraj sebe, izbiraj zdravje.

Izbiraj ga v trgovini, ko kupuješ živila, izbiraj ga v lokalu, ko naročaš pijačo, izbiraj ga pri ljudeh, s katerimi se družiš, izbiraj ga v filmih, ki jih gledaš, v glasbi, ki jo poslušaš, v partnerstvu, v službi,…

Ko se povezuješ sam s sabo, s tem kdo si, in kreiraš življenje v skladu s tem, kdo si, kreiraš zdravje.

Zato opuščaj tisto, kar ni zate in izbiraj tisto, kar je – ne le v mislih, tudi v dejanjih.

Izbiraj sebe, bodi prisoten in ostani zdrav.

iz srca, Simona

Plemenit vilinski simbol zdravja:

OLAN REI

Nariši ta simbol kamor želiš,
prepusti se domišljiji in intuiciji.
Poveži se z njegovo energijo,
ponavljaj njegovo ime.
Naj ti pomaga kreirat zdravje.

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Oda zdravju appeared first on Plemenitenje.

Ljudje so doma, kar naenkrat je tudi to možno. In nič se več ne mudi na vrat na nos. Še včeraj si imel glavobol, ker je bilo potrebno nujno nekaj narediti, ker bi se drugače svet podrl, pritiski, nervoza. In danes ni več tako nujno, ker se svet zares podira. Danes te skrbi le še tvoje zdravje in zdravje tvojih bližnjih, nič drugega ni več tako zelo pomembno. Kako hitro se spremenijo prioritete.

Da bi le bilo vsega čim prej konec, da se življenje lahko spet vrne v normalo.

A pa res? A je kdaj konec?

Pride en virus in mine, pride drug virus in mine, pride ena naravna katastrofa in mine, pride druga naravna katastrofa in mine, in tako naprej. In če ste že opazili, se stanje stopnjuje.

Vedno nastane panika, ker so stvari res grozne in potem odleže, ko mine.

Tudi ta bo.

In ljudje se bodo vrnili v svoje smernice »normale«.

Še naprej bodo hodili v službe, prenašali pritiske in stres, ker bo spet vse nujno (po tej »pavzi« še toliko bolj), obolevali bodo za raznimi boleznimi od izgorelosti, še naprej bodo na tak ali drugačen način zastrupljali sebe in okolico, še naprej bodo konzumirali ogromne količine alkohola in vozili pijani in povzročali prometne nesreče (ker je alkohol tok cool), in še naprej bodo ubijali milijone in milijone živali zgolj zaradi zrezka za kosilo.

Ja, še naprej bodo ubijali sebe in druge. In medtem glasovali ali so živali res čuteča bitja. Še najprej bodo podpirali uničevanje, in ko se vrne ta bumerang, da opomni, takrat bo spet panika in preplah. Upravičen seveda, ker gre za življenja.

Vmes pa zatišje »normale«, ko se ne bo dogajalo nič posebnega. Nekje boš sicer bežno slišal, da je nekdo zbolel, nekdo drug je izgorel, stiske, depresije, samomori…

In nobene panike ne bo okoli tega. Nihče ne bo poročal o tem. To ni epidemija. ?

Življenje bo spet potekalo »normalno«.

Do naslednjega virusa… in tako v nedogled…

Koliko krogov potrebuje človeštvo, da bo dojelo?

Ali pač nikoli ne bo.

ŽALOSTNA SEM.

Kot konj s plašnicami dirkamo z vso hitrostjo v prepad, in še vedno nočemo pogledati ne levo ne desno.

En kup opomnikov dobimo na tej poti, pa vedno samo kliknemo »dismiss« (»ne upoštevaj«) in dirkamo dalje.

- najbolj inteligentna bitja na planetu -

V razmislek – če je čas v poplavi novic, ki jih je potrebno spremljat, da si obveščen in ustrezno prestrašen, ker je zadeva res resna.

Zadeva je res resna !

Že nekaj časa – in bo ostala res resna tudi, ko bo virus minil.

In dokler se ne bomo tega zavedli, bomo pač živeli v strahu od nesreče do nesreče, od virusa do virusa in se pritoževali, kam gre ta svet.

Razodetje: Ta svet sva JAZ in TI.

Sedaj vklopi nazaj plašnice in dirkaj dalje.

Ali pa…

iz srca, Simona

Ugotovitev, ki nič kaj plemenita:

Korona virus bo minil,
okužba pa bo ostala.

... zato ...

Plemenit poziv:

Zbudi se človek.

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post V razmislek appeared first on Plemenitenje.

Vedno mi je bilo zanimivo, kako zelo znajo biti ljudje pametni za druge.

Zakaj pa nisi že prej..

Kaj pa če bi…

Veš, kaj moraš…

Jaz na tvojem mestu…

Zdaj ni pravi čas za to…

Ti bi v bistvu moral…

Seznam se nadaljuje in nadaljuje…

Zakaj je to pametovanje tako popularno. In zakaj imajo ljudje napačno mišljenje, da imajo sploh pravico pametovati? In predvsem, zakaj se imajo kar vsi za strokovnjake in mislijo, da se kar na vse spoznajo?

Odgovor: Ker več ali manj vsi ljudje živijo na isti način – po neki kolektivni logiki. In zato pričakujejo, da boš po isti logiki živel tudi ti.

Ljudje, ki nimajo pojma, se vtikajo v tvoje življenje in ti govorijo, kako naj živiš. Danes bi bili kar vsi »svetovalci«.

Veste, kaj rečem jaz na vse to?

Edini človek, ki ve, kaj je zate najbolje, si TI.

Kdaj je zate pravi čas za vse stvari v življenju, ne glede na celoten »pameten« kolektiv okrog tebe, veš sami ti.

Tvoj kompas je tvoj notranji glas – kajti to je glas tvoje duše.  Verjemi, da le ta veliko več ve od tistih, ki te posiljujejo s svojim mnenjem. Ona je tista, ki te vodi po tvoji unikatni poti in edino ona je tista, ki vidi celotno sliko.

Jaz najbolj cenim človeka, ki me zna poslušati, me poskuša razumeti, me podpira in vem, da nanj lahko računam, če ga rabim. To je zame čustveno inteligenten človek.

Vsak namreč izhaja iz sebe, iz svojih življenjskih izkušenj, zato je težko biti pameten za nekoga drugega, ker nisi v njegovi koži, nimaš njegovih čutenj, ne vidiš njegove življenjske poti. Le redki posedujejo to lastnost, da se lahko približno vživijo v vlogo drugega in poskušajo stvari videti iz njegove perspektive.

Jaz večkrat rečem, da imam alergijo na pametovanje. In res jo imam. Ker ne prenesem t.i. svetovalcev, ki niso nič drugega kot pametovalci.

Seveda obstajajo svetovalci, ki so kredibilni in vredni poslušanja in upoštevanja, vendar je teh malo, in po navadi greš k takemu človeku z namenom, da ti le ta da nasvet oz. pove svoje mnenje. Torej si ti tisti, ki izrazi željo po nasvetu oz. mnenju, ne dobiš nasveta serviranega brez, da bi za tega prosil.

Vidite razliko med svetovalcem in pametovalcem?

Svetovalec počaka, da ga vprašate za nasvet. Pametovalec ga servira, če ga hočete ali ne.

Razodetje: Nasvet je vedno odgovor na vprašanje!

Če si bil kdaj deležen t.i. nasveta, brez da bi vprašal zanj, si bil zgolj žrtev brezpredmetnega pametovanja.

Pametovanje ni nič drugega kot potrata energije in ne koristi nikomur, zato vam pametovanja ni potrebno prenašat in ga kadarkoli lahko ustavite, v smislu…

Ko bom potreboval/a tvoj nasvet, te bom vprašal/a. V kolikor te ne vprašam, ga ne potrebujem.

V mojem življenju je le nekaj ljudi, ki me resnično zanima njihovo mnenje. In tudi te ljudi vedno vprašam zanj, če želim, da mi ga povejo.

Ne glede na vse, pa sem vedno jaz tista, ki se odločam, kaj je zame in kaj ni, in kdaj, kajti le jaz poznam odgovor na zakaj. In ni mi ga potrebno pojasnjevat nikomur.

Tudi to je neka vrsta svobode – da utišaš vse okoli sebe, da lahko slišiš, kaj bi sploh ti rad.

Kajti TI VEŠ – vedno.

iz srca, Simona

Plemenita želja:

Naj se vsi pametovalci
prekvalificirajo v poslušalce.

© 2020 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Alergija na pametovanje appeared first on Plemenitenje.

Koliko si jih izpolnil?

Koliko obljub si prejel od drugih?

Koliko jih je bilo izpolnjenih?

Ugotavljam, da ljudje zelo radi kar vsepovprek obljubljajo.

Obljube so vseh vrst, od tistih malih vsakodnevnih, do tistih velikih življenjskih.

Kaj se zgodi, ko nekdo prelomi obljubo? Počutimo se izdani in naivni, ker smo verjeli. Ker, ko verjameš dani obljubi, verjameš v človeka, ki jo je izrekel. Ko je le ta ne izpolni, izda zaupanje, ki si ga imel vanj.

Veliko negativne energije se pretaka zaradi neizpolnjenih obljub.

Pomislimo malo o tem obljubljanju.

Imaš sestanek ob petih in partnerju obljubiš, da boš ob šestih doma, čeprav se zavedaš, da obstaja možnost, da se bo sestanek zavlekel in ti ne bo uspelo. Zakaj torej obljubiš?

Nekdo ti dobrosrčno, ker ti zaupa in verjame vate, posodi denar, ker ve da si v stiski. Ti mu obljubiš, da mu boš denar zagotovo vrnil do določenega dne, čeprav v tistem trenutku nisi 100 %, da boš do tistega dne zagotovo imel denar za vrnit. Zakaj torej obljubiš? Ali gre res za obljubo ali zgolj za manipulacijo?

Obljubiš otroku, da si boš vzel čas zanj in ga v soboto peljal v kino, ali da bosta celo popoldne skupaj nekaj ustvarjala, in potem mu poveš, da žal nimaš časa. Zakaj torej obljubiš?

Sedaj pa še ena največjih obljub, imenuje se poročna zaobljuba, ki se v obredu poroke, glasi takole:

»Jaz (svoje ime) sprejmem tebe (ime zaročenca-ke) za svojega moža-ženo, in obljubim, da ti bom ostal-a zvest-a v sreči in nesreči, bolezni in zdravju, da te bom ljubil-a in spoštoval-a vse dni svojega življenja.«

Vprašanje: Ali res lahko partnerju obljubiš, da ga boš ljubil, ne glede na vse, do konca življenja?

Morda v danem trenutku zaljubljenosti res v to verjameš, vendar zgodbe življenja pričajo marsikaj in velikokrat so takšne obljube prelomljene.

Če te tvoj mož/žena prevara, ga/jo boš vseeno ljubil-a do konca življenja, ne glede na vse?

Ob porokah si ljudje dajejo brezpogojne obljube, vendar na Zemlji obstaja le pogojnost.

Kaj je obljuba?

Razodetje: Obljuba je zaveza, ki jo daš samemu sebi.

Ko daš/izrečeš obljubo, s tem sprožiš energijo – energijo, ki terja izpolnitev.

Če ne izpolniš obljube – tvoja energija ostane v stanju nerazrešenega.

To je tvoja izguba !

Obljube so v resnici energetske pogodbe. Nič manj niso vredne od podpisa na papirju.

Kljub temu, da te zgolj za neizpolnitev dane obljube, nihče ne more terjat, pa vendar obstaja energetska terjatev, ki je obtičala v stanju neizpolnitve.

V smislu karmičnih poravnav pa dobiš možnost izkušanja druge strani neizpolnitve obljube in bolečine, ki pride z njo.

Ko prelomiš obljubo, škodiš sebi.

Ker si se z dano obljubo zavezal sebi, da si tak človek, kot si z obljubo obljubil, da si.

• Človek ki ne vara, ostane zvest svojemu partnerju.
• Človek, ki vrne denar osebi, ki mu je pomagala, ko mu ga je posodila.
• Človek, ki si vzame čas za svojega otroka takrat, ko mu je obljubil.
• Človek, ki pride pravočasno domov, kot je obljubil.

Seveda ne pozabi, kako s prelomljeno obljubo prizadeneš človeka, ki je res verjel vate. S tem mu daš informacijo, da je naiven ali celo, da je nasedel manipulaciji.

Ne dajat obljub, ki jih ne morete izpolnit.

In predvsem – ne manipulirat!

To pripomore k vašemu energetskemu padanju, ne glede na to, kako vam na tak način uspeva uresničevati svoje cilje.

Misliš, da si car, če se nekako izmotaš iz dane obljube, vendar se ne zavedaš, da si v bistvu izdal samega sebe, ker si se z dano obljubo zavezal sebi, da jo boš izpolnil.

Zato – obljubi le tisto, za kar veš, da lahko izpolniš.

To pomeni dobro energijo zate in prijetne karmične izkušnje.

iz srca, Simona

Plemenit poziv:

Vedno izpolni dano obljubo.
To je del tvojega plemenitenja. 

© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Zaveza obljubljanja appeared first on Plemenitenje.

Ker vem, da vseeno mnogi ne vedo. Ker vem, da ste tam zunaj ljudje s plemenitim srcem, ki vam je mar, ljudje, ki hočete vedeti.

In predvsem, ker je potrebno o tem govoriti, pisati, nikoli utihniti …

Torej –

ALI STE VEDELI

da se v kozmetiki (v zobnih pastah, raznih pilingih ,…) uporablja t.i. mikroplastika? To so delci, ki so tako majhni, da se izmuznejo filtrom čistilnih naprav za odpadne vode. Ti mikrodelci potem preko odpadnih voda pristanejo v morju. Ti mikrodelci so smrtno nevarni za živali v morju, ki jih zaužijejo. Govorimo o tisočih tonah tovrstnih delcev, ki se stekajo v morje.

Na svetu obstajajo otoki odpadkov, nekakšni vrtinci v vodi plavajočih smeti, sestavljenih predvsem iz mikroplastike – materiali, ki se nikoli ne razgradijo.

V teh odpadkih plavajo ribe, morski sesalci – umirajo vsak dan.

Mi pa medtem ustvarjamo in splahujemo v morje nove količine neuničljive smrtonosne mikroplastike.

Poziv: Kupuj zdrave izdelke – zase in planet ! Ne beri reklamnih sporočil na embalaži. Raje začni brati deklaracije. Le-te vsebujejo resnico o izdelku. Izbiraj naravno.

Danes živimo v informacijski dobi, kjer je informacija le klik stran. Poleg tega je čas, da vklopimo zdrav razum in ne nasedamo več dobičnonosnim organizacijam, da z izdelki uničujejo naše zdravje in zdravje tega planeta.

Na policah se danes nahaja mnogo res dobrih in zdravih, v vseh pogledih, izdelkov. Nekatere lahko iz nekaj osnovnih sestavin naredimo celo sami doma, za par eur. Torej, začnimo se odločat plemenito.

ALI STE VEDELI

da mnogo izdelkov na prodajnih policah – vse od prehranskih do raznih mil in kozmetičnih sredstvih, vsebuje PALMOVO OLJE?

Kaj je palmovo olje, in kaj je resnica o njem?

Oljne palme so zelo produktivne rastline. Donosi oljnih palm so mnogo večji od donosov soje, oljne repice, sončnic. Poleg uporabe v prehranskih in kozmetičnih produktih, se palmovo olje uporablja tudi za biogoriva.

Kaj je tu spornega? Ker gre za visoko dobičkonosen posel, se za namen sajenja nasadov palm, iz katerih se prideluje olje, množično izsekava naravne gozdove. S tem se uničujejo celotni ekosistemi in krčijo se območja, kjer živijo ogrožene vrste živali, kot npr. tiger, slon, orangutan.

Največji proizvajalki palmovega olja sta Malezija in Indonezija.

Poziv: Še enkrat – ko greš v trgovino, preberi deklaracijo. Šokiran boš, kolikokrat boš med sestavinami našel palmovo olje. Zavedaj se, kaj s tem kupuješ, oz. kaj s svojim nakupom podpiraš. Kako pereča je situacija, se vidi tudi po tem, da se mnogo proizvajalcev zaveda problematike, zato se med produkti najdejo tudi takšni, ki imajo oznako »brez palmovega olja«.

K ohranjanju okolja in živali prispevaš tudi ti – z vsakim plemenitim nakupom.

ALI STE VEDELI

da mnogo podjetij še vedno izvaja testiranje na živalih? Tisti, ki berete moj blog – zagotovo. O tem sem sem razpisala v prispevku: Za ljubitelje živali.

Mnogi namreč zmotno mislijo, da smo problem rešili z zakonom, ki je stopil v veljavo leta 2013, ki prepoveduje v Evropi na prodajnih policah izdelke, ki so bili testirani na živalih. Vseeno pa podjetja, ki izvažajo svoje izdelke na kitajski trg, izvajajo testiranja na živalih. Kitajska namreč, ne le dovoljujejo, temveč zahteva, da so vsi izdelki, preden gredo na prodajne police, predhodno testirani na živalih. Nekatera podjetja si operejo roke z izgovori, kot so: »Ne testiramo mi, za nas testirajo v kitajskih laboratorijih.« Rezultat je še vedno isti. Uboge živali v laboratorijih trpije strašne bolečine – zakaj? Zato, da mi lahko kupimo nek prestižen parfum? Predstavljaj si svojo živalco, ki jo imaš doma in jo imaš neizmerno rad in bi zanjo naredil vse. Predstavljaj si to živalco v takšnem laboratoriju.

Poziv: Ne podpiraj mučenja živali ! Kupuj izdelke, ki niso bili testirani na živalih. Čedalje več jih je na policah. Obstaja kar nekaj certifikatov, ki na embalaži označujejo, da je izdelek »cruelty free«. Prečekiraj več o tem v mojem prispevku, omenjenem zgoraj. NIČ VEČ !!! Za naše lepotičenje nikomur ni potrebno umreti !!! Odločitev je, z vsakim nakupom, tvoja.

ALI STE VEDELI

da je najbolj slavna gosja jetrna pašteta, t.i. »FOIE GRAS«, produkt krutega mučenja gosi? Največja specialiteta na področju paštet, ki je slavna širom sveta in na najbolj prestižnih menijih za petične goste, je produkt mučenja.

Gosi namreč prisilno hranijo tako, da jim v požiralnik vstavijo cevko, skozi katero jih nato hranijo. Na tak način se jim izjemno povečajo jetra.

V Kaliforniji je bila ta jed celo nekaj časa prepovedana, vendar pa je bila leta 2012 na pobudo predstavnikov vzrejiteljev gosi in restavracij (seveda) ta prepoved odstranjena. Aktivisti za pravice živali Peta, so jed poimenovali »mučenje v pločevinki«.

Poziv: Ne bodi eden tistih petičnežev, ki kupi to mučenje v pločevinki !!!

ALI STE VEDELI

da je živinoreja eden izmed največjih onesnaževalcev okolja?

Živinoreja je namreč velik porabnik sladke vode, ter je odgovorna za ogromen izpust toplogrednih plinov.

Količina toplogrednih plinov v ozračju se povečuje. Živinoreja je odgovorna za izpust do 40 % vsega izpusta metana ter do 65 % vseh izpustov dušikovega oksida v ozračje.

Dr. Radžendra Pačauri, glavni strokovnjak pri ZN za podnebje:

»Proizvodnja kilograma govedine sproži v ozračje toliko CO2, kolikor ga povzroči povprečni evropski avto z 250 kilometri vožnje.«

»Danes vsak prebivalec planeta poje na leto v povprečju 43 kilogramov mesa. Za kilogram govejega mesa pa, vključno s krmili, potrebujemo 323 kvadratnih metrov kmetijske površine. «

Razmislek: Če se odločiš za brezmesno prehranjevanje, s tem načinom prehranjevanja vsak dan prihraniš več tisoč litrov vode (ja – samo ti), preprečiš kar nekaj m2 krčenja gozda ter izpust nekaj kg toplogrednih plinov.

Tudi z načinom prehranjevanja pripomoreš k ohranjanju oz. zdravljenju tega planeta.

ALI STE VIDELI

prispevek o nehumanem prevozu živine? Novice so prepravile medije v prejšnjem tednu. Jaz izraza »živina« ne bom uporabljala. Gre za množico živali, ki čutijo, tako kot ljudje.

Med prevozom iz Litve v Libanon so ugotovili, da so uboge živali prestajale grozljive muke v res groznih razmerah. Natovorjene ena čez drugo v totalno natrpane tovornjake, lačne, dehidrirane, v temperaturah, tudi nad 37 stopinj Celzija. Nekatere živali so umrle v grozljivih razmerah. Nekatere so bile še komaj žive, tako da so jih morali izvleči iz tovornjakov. Ali še pišem naprej?

Solze mi lijejo medtem, ko to pišem – fizično me boli. Novic na TV-ju nisem mogla gledat. Posnetki so bili prekruti, da bi jih zdržala. Poka mi srce ob takih novicah.

Te živali so romale na farme in na krožnike v končni fazi.

Ne moremo samo preklopiti program in ne misliti o teh stvareh, ker so preveč boleče. Ker smo odgovorni VSI !!!

Saj to se ne dogaja pri nas – kako lepo si je na tak način oprati roke in mirno zaspati, kajne.

Ko prideš v trgovino, te tam čaka lepo zapakiran zrezek. Nima oči, nima glasu, nima osebnosti. Zgolj brezosebni zrezek – na embalaži celo piše, kje je bil ta zrezek vzrejen. Nikjer nisem še zasledila na nobeni embalaži, da bi kje pisalo, v kakšnih okoliščinah je ta žival živela, kako je bila pripeljana,…

Živali na koncu čaka zakol. Nekje celo v kolonah hodijo na farmah – v zakol. Predstavljajte si sebe v koloni (zlahka kajne), samo da namesto na blagajno, čakate na zakol. In se tega zavedate. Verjemite – tudi živali se tega zavedajo.

Vsa groza, ves strah, vse mučenje, vse razosebenje – vsa ta energija se zapiše v tisti lepo zapakiran zrezek, ki ga najdete v trgovini.

In vso to energijo potem poješ.

Razmislek: Ali ti je še vedno res toliko do tistega zrezka?

Jaz sem jedla meso. Ponavadi samo fileje, že kosti so bile preveč zgovorne, da je to nekoč bila žival. Zatiskala sem si oči, tako kot večino ljudi.

Danes ne morem več. Nočem biti del te krute zgodbe. Ne morem hkrati oboževati živali in z nekim samoopravičevanjem še vedno soustvarjati vse, kar se zgodi pred zrezkom.

Kaj pa ti?

Dragi moji, lahko bi še nadaljevala – tega je na žalost preveč. Le kdaj smo ljudje tako zelo zabluzili?

Pa ne bom, ko gre za živali, me stvari užalostijo tako zelo, da me utrudijo.

Žalostna sem, ko ljudem ni mar.

Dovolj je sprenevedanja ! Čas je, da vzamemo tablet resnice in pogledamo stvari takšne kot so. In naredimo nekaj v zvezi s tem – VSI, vsak na svoj način – vsak dan.

Neale Donald Walsch je dejal:

»Ne gre zate. Gre za vse tiste, ki se jih v življenju dotakneš.«

Z vsakim dejanjem ustvarjaš in podpiraš energijo.

Kaj želiš podpirati ti?

iz srca, Simona

Plemenit poziv:

Deli naprej - širi resnico,
pomagaj odpirati oči.

Hvala

© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Ali ste vedeli ? appeared first on Plemenitenje.

Takšnih ljudi, ki čakajo, da nekdo nekaj ustvari in potem to komentirajo, kritizirajo, pljuvajo.

Ta pojav je prisoten povsod, kjer se porajajo nove ideje in ustvarjajo nove stvaritve.

Takoj, ko pride nekaj na plan – neka nova vsebina – tam zunaj v zasedi prežijo kritiki, ki nemudoma sprožijo energijski napad v obliki posmehovalnih komentarjev.

Torej, ko danes v tem svetu nekaj narediš, boš prej kot aplavz, dobil to zgornje.

Zakaj je temu tako?

Zakaj se zdi, da svetu »vladajo« kritiki ne kreatorji?

Predvsem zato, ker številčno prevladujejo. Veliko več je kritikov kot kreatorjev.

Zakaj?

Ker je to tako zelo enostavno.

Najlažje je biti kritik. To ne terja prav nobene ustvarjalne energije.

Vsak najmlajši otrok je lahko kritik. (In po navadi tudi je, to vedo vsi starši. )

Od kod izvira kritika, posmehovanje?

Izvira iz lastnega nezadovoljstva s samim seboj, s svojim življenjem, z nezmožnostjo kreiranja.

Seveda ni vsaka kritika slaba.

Če je podana dobronamerno in je konstruktivna, je seveda taka kritika dobrodošla. Ta po navadi kritizira neko stvaritev z namenom izboljšanja le-te in nikoli ni žaljiva do kreatorja samega.

Če npr. poveš kuharju, da so špageti razkuhani, ta kritika ni namenjena posmehovanju njegove stvaritve, ampak izboljšanju le-te.

V resnici vsi ljudje znamo ločiti dobronamerno kritiko od slabonamerne, ki žali, posmehuje, energijsko napada.

O tovrstnih kritikah je danes tukaj govora oz. pisanja.

In na drugi strani kritiziranja se nahajajo kreatorji.

Tisti kreatorji, ki kreirajo z dobrim namenom.

Biti kreator zahteva vloženo energijo (čas, denar, neprespane noči, soočanje s strahovi in kritikami,…)

Bolj naporno je biti kreator kot kritik.

Zakaj potem ubrati to pot?

Ker se ob kreiranju nečesa, kar izhaja iz tebe, vedno počutiš dobro, napaja te z zadovoljstvom.

Kreator ve, kaj hoče in deluje v skladu s tem – kreira.

Zaradi kreatorjev danes lahko gledamo TV, se vozimo po zraku, nakupujemo iz svojega kavča, beremo knjige, ki nas plemenitijo, (zagotovo je tudi njih nekdo kritiziral), jaz lahko delim tole vsebino z vami na spletu, ….

Cela zgodovina je polna kreatorjev.

Bolj malo so omenjeni kritiki.

Nisem še zasledila, da bi komu postavili spomenik, ker je tako dobro kritiziral druge.

Zato dragi moji kreatorji tam zunaj, ki kreirate s plemenitim namenom,

jaz vam čestitam za to, kar počnete.

Naj vas kritike ne zaposlujejo preveč, sploh pa ne zaustavijo na vaši poti.

Saj veste – v resnici sploh niso namenjene vam.

Človek, ki je zadovoljen sam s sabo, nima potrebe po zasmehovanju drugih.

In tisti, ki se še vedno nagibate kritiziranju v obliki posmehovanja in zaničevanja in žaljenja – usmerite svojo energijo v kaj bolj pozitivnega,

v lastno kreacijo, na primer.

Presenečeni boste, ko boste uvideli, da vas to zna mnogo bolj zadovoljiti in osrečiti, kot kritiziranje.

Da, vsak je lahko kritik, ampak

vsak je tudi lahko kreator,

razlika je le v odločitvi.

iz srca, Simona

Plemenit poziv:

Dragi kritik -
naredi ti bolje. 

© 2019 Simona Mirtič. Vse pravice pridržane.

The post Vsak je lahko kritik appeared first on Plemenitenje.